Temnejše od teme

S Temino ameriška avtorica Gillian Flynn secira tragedijo obubožane kansaške družine.

Objavljeno
12. april 2016 15.57
Jela Krečič
Jela Krečič
Na začetku romana Temina Gillian Flynn (v slovenščino ga je prevedel Andrej Hiti Ožinger,­ izdala pa Mladinska knjiga) spoznamo junakinjo Libby Day, ki je bila kot sedemletna deklica priča tragediji: njen najstniški brat Ben je umoril njeno­ mater in sestri. Po skoraj tridesetih letih je zaradi novih dokazov njeno pričevanje prevprašano. S temi mučnimi prizori nas avtorica uspešnice Ni je več potegne v univerzum svoje kriminalke.

Ti travmatični in tesnobni opisi niso edini razlog, da roman ameriške pisateljice potegne v branje. Njena kvaliteta je prav gotovo v tem, da podobno kot v prvencu Ostrina in zadnjem romanu Ni je več (vsa tri njena dela je izdala Mladinska knjiga) tudi tu postavi v ospredje manj znane in manj glamurozne Združene države Amerike. Prikaže nam socialno ­izključene, revne prebivalce v izmišljenem malem mestu v ­Kansasu.

Glavna protagonistka Libby Day je nekaj desetletij po družinskem zločinu propadla in zlomljena ženska brez življenjskega cilja, službe in z usihajočimi sredstvi na bančnem računu. Ko pride do nje skupina amaterskih ljubiteljev zločina, prepričanih o Benovi nedolžnosti ali vsaj o tem, da stvari tiste usodne noči niso potekale tako, kot jih je tedaj izpričala sedem­letnica, je Libby precej zadržana. Šele njihova denarna ponudba jo spodbudi, da se loti starega primera in ponovno preveri, kako zanesljivi so njeni otroški spomini.

Trije pogledi

Roman, natančneje, prepleta tri pripovedi: Libbyjino aktualno preiskavo umorov njenih družinskih članov; zgodbo njene matere Patty Day, ki se začne pred nočjo pokola, in Benove zapise pred tragedijo. Vse pripovedne linije postopoma odstrejo pravo podobo starega zločina, a pri tem ne ponudijo katarze: na neki ravni je resnica o dogodkih tiste noči še hujša, še bolj tragična in brutalna, kot je bila prvotna uradna verzija.

Kontekst zgodbe, pomemben za razplet, je, da so Dayevi živeli­ na kmetiji v majhnem mestu v Kansasu v nenehnem finančnem pomanjkanju, odsotni oče je z občasnimi pijanskimi izbruhi in krajami denarja le še poslabšal položaj družine. Ben, starejši brat trem sestram, je bil eden tistih problematičnih najstnikov, na katerega se lepijo težave. Ko ga je mladoletnica po krivem obtožila spolnega nadlegovanja, je postal črna ovca male skupnosti. Pri tem se je zapletel z objestno, divjo in manipulatorsko mladenko in recept za katastrofo je bil napisan.

Materina perspektiva na dogodke je zares travmatična. Bila je do vratu zadolžena in iskala načine, kako preživeti družino. Zgodba, ki jo pripoveduje Patty, nam približa stiske malih farmerjev iz malih krajev, ki se otepajo z velikimi dolgovi. Njen način izhoda iz finančne stiske, njen način žrtvovanja za otroke, je naposled ena najbolj tragičnih in ganljivih epizod romana.

Patološki družbeni kontekst

Usodna noč, h kateri gravitirajo vse pripovedi v romanu, je torej kulminacija socialne stiske kansaške­ kmečke družine s problematičnim očetom in nekaterih patoloških potez predvsem stranskih junakov. Gillian Flynn tudi v drugih romanih postavi nasilne in pretresljive umore v širši družbeni kontekst. Patologija zločina ni preprosto stvar izkrivljenih posameznikov in njihovega zapisa DNK, ampak je vselej proizvod številnih, predvsem družbenih okoliščin. Spomnimo, da se Ni je več dogaja v ekonomsko opustošenih predelih ZDA in je odmev finančnega kolapsa, ki je potisnil na rob preživetja toliko Američanov. Z njenim prvencem Ostrina pa zgodba o družini Day deli predvsem atmosfero majhnega mesta, v katerem predsodki krojijo socialno življenje skupnosti.

Za razliko od Ni je več, ki je zanimiv komentar ljubezenskih razmerij med spoloma v nestabilnih socialnih okoliščinah, bi Temino lahko videli kot zelo mračen družinski roman. To je avtoričino drugo delo iz leta 2009, po katerem so lani posneli film s Charlize Theron v vlogi Libby. Film je obveljal za precejšen neuspeh.

S Temino v slovenščini dobivamo zanimivo delo novejše ameriške književnosti, ki po tesnobni atmosferi spominja na najboljše produkte skandinavskega kriminalnega romana, hkrati pa s specifikami ameriške družbe in sistema – še posebej tistega, ki ga v prevladujočih hollywoodskih filmih in TV-serijah ne vidimo prav pogosto – spregovori tudi o aktualnih in ključnih političnih problemih izvoznice ameriškega načina življenja in demokracije.