Tiskane izdaje
Ljubljana - V 88. letu je v soboto umrl slovenski pisatelj in psiholog Vid Pečjak. Napisal je več kot sto knjig, večina od njih je strokovnih s področja psihologije. Med leposlovnimi je najbolj znano delo Drejček in trije marsovčki, ki je izšlo leta 1961 in bilo večkrat ponatisnjeno.
Rodil se je 7. januarja leta 1929 v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo in gimnazijo. Iz političnih razlogov je dvakrat pristal za zapahi, vendar je v obeh primerih zapor kmalu zapustil. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral in doktoriral iz psihologije, od leta 1970 pa je predaval na oddelku za psihologijo.
Ob njegovi 80-letnici sta Marko Polič in Janez Musek zapisala:
Neutrudno je prodiral v različne uganke človeškega vedenja, odpiral nova psihološka področja, spodbujal študente in sodelavce k iskanju in odpiranju vprašanj in to počne še danes. Svet je bil zanj vedno velik vprašaj, nekaj, kar je treba spoznati, in nič človeškega mu ni bilo tuje. Prijateljeval in sodeloval je z mnogimi najuglednejšimi psihologi svetovnega slovesa, kot so Charles Osgood, Milton Rokeach, Philip Zimbardo, Al Hillix, Ervin Staub, Gaetano Kanizsa, Erich Mittenecker in še mnogi drugi.
Bil je med tistimi profesorji ljubljanske univerze, ki so pogosto predavali na uglednih tujih univerzah v ZDA, Avstraliji in Evropi, obenem pa je mnoge od svojih znancev pripeljal tudi na Oddelek za psihologijo in ga že v sedemdesetih široko odprl v svet. Tisti, ki smo takrat študirali ali delovali tu, smo bili v veliki meri prav zaradi profesorja Pečjaka deležni zglednega izobraževanja, ki se je od podobnega na boljših oddelkih za psihologijo po svetu razlikovalo kvečjemu po veliko skromnejši opremi in sredstvih za raziskovanje. Bil je zgleden učenec ustanovitelja Oddelka za psihologijo Mihajla Rostoharja, predvsem tudi po svoji širini in odprtosti, in med prvimi tremi njegovimi asistenti. Tako ga moramo šteti med najpomembnejše sooblikovalce slovenske znanstvene psihologije in slovenske psihološke stroke v celoti, ki je v razmeroma kratkem času tudi po njegovi zaslugi dosegla raven psihologije v razvitem svetu.
Prav tako ima velike zasluge za uveljavljanje in kakovostno delo Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je nekaj časa tudi vodil.
Sto objavljenih knjig (če ne štejemo ponatisov), več sto znanstvenih in strokovnih člankov, kopica raziskav, mnogi doktorandi, to je bera, na katero bi bil vsakdo lahko ponosen. Moramo pa omeniti še eno vrsto njegovega pisanja, znanstveno fantastiko. Ta del zgodbe Pečjakovega ustvarjanja se je sicer začel s pustolovskim romanom V objemu zelenega pekla (1956), ampak kmalu so se pojavili Drejček in trije Marsovčki (1961), delo, ki je doživelo vrsto ponatisov in prevodov in osrečuje otroke še danes. Ob tem je treba povedati, da je tudi v znanstvenofantastičnih zgodbah prisoten Vid Pečjak, psiholog. V preobleki zgodbe odpira psihološka vprašanja, od posameznikove identitete do odnosa do okolja ali razvoja skupnosti.
Vid Pečjak je umrl v soboto 27. februarja, na njegovo željo so ga pokopali v ožjem družinskem krogu na današnji dan.
