Tiskane izdaje
»Eksperimentalna pisateljica, pisateljica ameriškega juga in družbeno angažirana pisateljica, a se z vsako zbirko vedno spet izumi na novo,« je delo Carolyn D. Wright, častne gostje lanske izdaje festivala Vino in poezija na Ptuju ter leta 2010 predsednice žirije na 25. mednarodnem literarnem festivalu Vilenica, opisal odbor prestižne MacArthurjeve štipendije, ki ji je to nagrado podelil leta 2004.
Njeno življenje se je izteklo predvčerajšnjim, danih ji je bilo 67 let. V slovenščini lahko od lani prebiramo izbor njenih pesmi Skritost, izdan pri Beletrini v prevodu Jerneja Županiča.
Wrightova je bila rojena leta 1949 v majhnem kraju Mountain Home v ameriški zvezni državi Arkansas, v življenju pa je zamenjala veliko okolij: Memphis, Fayetteville, San Francisco, New York, Atlanta, Mehika in končno Providence. Kot je v Pogledih zapisal Aljoša Harlamov, je bilo zanjo odločilno turbulentno razmerje s kultnim pesnikom Frankom Stanfordom – prvenec Room Rented by a Single Woman je leta 1977 izdala prav v njegovi založbi Lost Roads. S svojim samomorom tik pred tridesetim rojstnim dnem jo je zaznamoval tudi osebno.
»Našla sem drevo, pod katerim si želim umreti«
S tretjo zbirko Translation of the Gospel Back into Tongues, ki jo je napisala v Mehiki, se je dokončno utrdila kot ena najbolj prepoznavnih in inovativnih ameriških pesnic. Leta 1979 se je preselila v San Francisco in s pesnikom Forrestom Ganderjem, takrat bodočim možem, prevzela omenjeno založbo Lost Roads, ki sta jo skupaj vodila do leta 2005, sicer pa je sama od leta 1983 učila pisanje na Univerzi Brown.
Njeni najbolj znani deli sta zbirka One Big Self: Prisoners of Louisiana (2003), ki jo je ustvarila skupaj s fotografinjo Deborah Luster, s katero je pred tem sodelovala že pri zbirkah Just Whistle (1993) in Deepstep Come Shining (1998), ter One With Others (2010).
Za svoje pesniško ustvarjanje je prejela številna domača in mednarodna priznanja. Z zbirko One With Others je bila, denimo, med finalisti za ameriško državno nagrado za književnost, prejela je pesniško nagrado Lenore Marshall in nagrado nacionalnega združenja književnih kritikov.
Spadala je med najeminentnejše ameriške pesnice, ovenčane s številnimi nagradami, vendar se je še vedno predstavljala kot outsiderka, je v uvodu v intervju z njo v Delu zapisal Peter Rak.
»Našla sem tudi drevo, pod katerim si želim umreti, natančno vem, kaj bom tedaj oblekla in katero knjigo bom vzela s seboj,« so zadnje pesničine besede v njem.
