Umrla je ameriška pisateljica Harper Lee

Avtorica klasičnega romana Če ubiješ oponašalca se je poslovila v starosti 89 let.

Fri, 19.02.2016, 16:56

Umrla je pisateljica Harper Lee, veliko ime ameriške književnosti 20. stoletja, poročajo novinarske agencije, ki se sklicujejo na vire v Alabami, kjer je pisateljica živela, in na predstavnike njene založniške hiše HarperCollins.

Zaslovela je že s prvencem, ki danes velja za klasičnega, z romanom Ne ubijaj slavca oziroma v novem slovenskem prevodu Če ubiješ oponašalca (To Kill a Mockingbird), ki je postal ob izidu leta 1960 takojšnja uspešnica, tako kritiška kot prodajna. Zanj je leta 1961 prejela Pulitzerjevo nagrado za leposlovje.

Roman, v katerem je opisala rasizem na jugu ZDA, v podeželskem okolju Alabame na začetku 20. stoletja, so pred časom v anketi Library Journal razglasili za najboljši ameriški roman 20. stoletja. Po romanu so posneli tudi film Ubiti ptico oponašalko, v katerem je glavno vlogo odigral Gregory Peck in zanjo prejel oskarja.

Zgodba romana govori o odraščanju šestletne Jean Louise Finch z vzdevkom Scout na rasističnem jugu Amerike v tridesetih letih. Njen oče Atticus je idealistični odvetnik, ki na sodišču zaman brani temnopoltega Toma Robinsona, po krivem obtoženega posilstva in pretepa belke. Roman je prišel v knjigarne ravno v pravem trenutku, John F. Kennedy je bil izvoljen za predsednika, gibanje za državljanske pravice pa je začelo spreminjati podobo ZDA.

Kmalu je postal dostopen tudi na slovenskih knjižnih policah. Prvi prevod tega romana je že leta 1964 kot Ne ubijaj slavca podpisal Janez Sivec, lani pa ga je za novo izdajo Mladinske knjige prevedla pisateljica in prevajalka Polona Glavan. Zdaj ima ta knjižna mojstrovina­ slovenski naslov, ki sledi izvirniku: Če ubiješ oponašalca.

Umik po velikem uspehu prvenca

Harper Lee se je sicer leta 1926 rodila kot najmlajša hči odvetnika v podeželskem mestecu na jugu Alabame in se leta 1949 preselila v New York, da bi se uveljavila kot pisateljica. Najprej se je preživljala kot uradnica, zatem se je popolnoma posvetila pisanju.

Po velikem uspehu romana Če ubiješ oponašalca se je umaknila iz pisateljskih krogov in tudi javnosti. V letih po izidu prvenca je začela pisati drugi roman, ki pa je ostal nedokončan zaradi nenehnih promocijskih obveznosti. Pozornost medijev ji je začela presedati, preselila se je nazaj v rodni Monroeville, zadnja leta pa preživela v domu upokojencev. Svoj zadnji intervju je dala leta 1964.

Za novico z globalnim dometom je znova poskrbela lani, ko je po kar 55 letih od izida prvenca na knjižne police prišel njen roman z naslovom Pojdi, postavi stražarja (Go Set a Watchman), ki ga je napisala še pred romanom Če ubiješ oponašalca, pa čeprav prinaša njegova zgodba vsebinsko nadaljevanje prvenca. Razlog je bil v tem, da je urednica Tay Hohoff, ko je leta 1957 prejela rokopis za ta roman, pisateljico kot novinko prepričala, naj le nekaj njegovih delov spremeni v nov roman.

Lanski izid je obveljal za enega največjih založniških dogodkov v zadnjem času, a je pri kritiki roman doživel mešane občutke. Postal je najbolje prodajana knjiga v ZDA v lanskem letu, a je razdelil tudi bralce. Pojavile so se celo zahteve razočaranih ljubiteljev klasičnega prvenca Leejeve, ki so zahtevali vračilo denarja, potrošenega za nakup novosti, uveljavilo pa se je tudi mnenje, da je roman zanimiv le s stališča akademskega vpogleda v razvoj pisateljice in ne toliko s stališča samega romana.

 

 

Prijavi sovražni govor