Iz omenjene knjižnice so sporočili, da bodo večer preživeli v družbi Komeljevih sodelavk in sorodnikov, med katerimi bodo tudi njegova sinova Janez in Milček Komelj ter vnuk Miklavž Komelj.
Vodja domoznanskega oddelka in posebnih zbirk Boga Komelja Knjižnice Mirana Jarca Darja Peperko Golob je za STA povedala, da so Študijsko knjižnico Mirana Jarca ustanovili leta 1946 v okviru ustanavljanja pokrajinskih knjižnic in za njenega upravnika imenovali Komelja.
Ta je kasneje večkrat povedal, da je bilo vse, kar je takrat imela, le dekret o njegovem imenovanju. Danes pa kot osrednja območna knjižnica predstavlja vez med Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani in mrežo manjših območnih knjižnic. V njej izvajajo vse dejavnosti, povezane s knjižnicami, njihova posebnost pa je izredno bogat domoznanski oddelek s posebnimi zbirkami Boga Komelja.
Komelj je svoje življenje posvetil knjigi. S postavitvijo temeljev za novomeško in dolenjsko knjižničarstvo je zaslužen tudi za novomeški povojni preporod. Pod njegovim vodstvom pa je novomeška knjižnica zaslovela po svoji odličnosti.
Že leta 1865 pa so v Novem mestu ustanovili Narodno čitalnico, ki je skupaj z gradivom nekdanjih železničarske in gimnazijske knjižnice ter okrožnega zbirnega centra dala temelje za Študijsko knjižnico, ki so jo leta 1993 preimenovali v Knjižnico Mirana Jarca.
Bogo Komelj se leta 1915 rodil v Novem mestu. Med drugo svetovno vojno je bil imenovan za varuha knjižnic in arhivov na osvobojenem ozemlju. Ob nemški ofenzivi so ga ujeli in internirali. Po osvoboditvi se je vrnil v Novo mesto, nato pa so ga kmalu imenovali v komisijo za ugotavljanje vojne škode na kulturnih in zgodovinskih spomenikih Dolenjske.
Takrat je rešil mnogo pomembnega gradiva, velike zasluge pa je imel za ustanovitev in razvoj osrednje dolenjske knjižnice. Komelj je bil njen ravnatelj vse do svoje upokojitve leta 1978. Zaradi izjemnih zaslug je prejel Trdinovo in Čopovo nagrado. V Novem mestu je umrl leta 1981.