Tiskane izdaje
Iranska oblast po eni strani s cenzuro omejuje branje, po drugi pa ga poskuša spodbujati. Eden največjih bralno-spodbujevalnih projektov v tej državi je nedavno odprtje megalomanske knjigarne z imenom Knjižni vrt. Po mnenju teheranskega župana Mohameda Bakerja Kalibafa je to velik kulturni dogodek, ki bo iranskim otrokom pomagal bolje izkoristiti kulturne in akademske priložnosti.
Stavbo s 110.000 kvadratnih metrov površine (notranjost obsega 65.000 kvadratnih metrov) so dokončali lani, občino pa je stala tri milijone dolarjev. V njej je poleg knjigarne tudi deset gledaliških in kinodvoran, več predavalnic, galerija, knjižnica, molilnica, restavracija, umetno jezero in veliko površin z udobnimi sedeži, namenjenih posedanju in branju.
Tudi streha hiše je dobro izkoriščena, saj je na njej park, namenjen branju. Na parkirišču je prostora za pet tisoč avtomobilov. Stavba je v teheranskem predelu Abas-Abad, blizu so Iranska nacionalna knjižnica, Iranski državni arhiv, Muzej svete iranske obrambe in Akademija za perzijski jezik in kulturo.
Stavba, ki je tako velika kot kakih sedem povprečnih Walmartov, ima na policah knjige za vse okuse in starosti. Samo za otroke je na voljo štiristo tisoč knjig.
Veliki bralski apetiti
Ideja, da bi odprli teheranski Knjižni vrt, se je prvič pojavila leta 2004. Popularnost teheranskega knjižnega sejma je namreč kazala na velike bralske apetite prebivalcev tega mesta. Država z 78 milijoni prebivalcev ima 1500 knjigarn, kar je posledica desetletij stroge cenzure.
Tudi iranskemu knjižnemu trgu ne kaže najbolje. Lani je 12.000 založnikov izdalo 72.000 knjižnih naslovov, vendar so naklade nizke. Nekoč so založniki tiskali knjige v nakladi od tri tisoč do pet tisoč izvodov, danes pa le še v nakladi od tristo do petsto izvodov.
Prepovedanih je kar nekaj na Zahodu popularnih knjig, denimo Da Vincijeva šifra Dana Browna, in klasika, kot je denimo Ulikses Jamesa Joycea. Med prepovedanimi je tudi domači nagrajeni roman Polkovnik Mahmuda Dovlatabadija, v katerem avtor kritično obravnava islamsko revolucijo leta 1979.
Iranski oblastniki so prepričani, da knjižna industrija ne sme pošiljati na trg škodljivih knjig na podlagi predpostavke, da bodo že bralci sami izbrali, kaj je primerno in kaj ne. Uporabe besed poljub, pijanost, pes in ples cenzura ne dovoli. V prevodu Harryja Potterja so, denimo, izpuščeni odlomki, v katerih so omenjeni ples, poljubljanje in alkohol. Lani so uvedli nove prepovedi, saj si želijo omejiti »zahodnjaški kulturni napad«.
Mohamed Selgi, ki je zadolžen za založništvo na iranskem kulturnem ministrstvu, je povedal, da so prepovedali še nekaj besed, denimo besedo vino, poleg tega niso dovoljene tuje besede za živali in ljubljenčke. Ne dovolijo tudi izida prevodov knjig določenih tujih predsednikov.
Zaradi tega je v Iranu zelo živahen črni trg s prepovedanimi knjigami, ki jih potem ljudje berejo na skrivaj. Kako je profesorica književnosti Azar Nafisi s študentkami na skrivaj prebirala prepovedane knjige, je opisala v knjigi Prebiranje Lolite v Teheranu, ki je pred časom izšla tudi v slovenskem prevodu.
Vendar se kažejo tudi znaki otoplitve. To, da je iranski vodja, ajatola Ali Hamenei, leta 2015 na knjižnem sejmu kar nekaj časa porabil za pogovor z iranskimi alternativnimi založniki, bi bilo po mnenju nekaterih lahko znak, da se bo cenzorska politika v Iranu razrahljala.
Dejansko je v farsiju v zadnjih letih izšlo nekaj knjig, ki so bile prej prepovedane, denimo Dekle z bisernim uhanom Tracy Chevalier, Imeti ali ne Ernesta Hemingwaya in Igralec Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Poleg tega prevedene knjige izhajajo s precej manjšo zamudo kot nekoč. To pripisujejo vplivu sredinske vlade predsednika Hasana Rohanija, ki je bolj kulturno odprta.
Prva še vedno v New Yorku
Pred odprtjem teheranskega Knjižnega vrta je bila po Guinnessovi knjigi rekordov največja knjigarna Barnes & Noble na Peti aveniji v New Yorku. Zasedala je četrtino površine teheranske knjigarne, imela pa okoli dvajset kilometrov knjižnih polic. Zaprli so jo leta 2014.
Tega leta je zaprla svoja vrata še ena ogromna zidana knjigarna, torontska, v kateri je bilo na voljo več kot milijon knjižnih naslovov. Največje v ZDA so zdaj knjigarna Barnes & Noble na Union Squaru v New Yorku, knjigarna Powell v Portlandu in knjigarna Strand v New Yorku.
Vse tri skupaj imajo tolikšno površino kot teheranski Knjižni vrt. Kar zadeva prodajo knjig, pa titula največjega seveda pripada Amazonu. Na virtualnih knjižnih policah ima več milijonov knjig, vsakih pet minut pa doda svoji zbirki nov naslov. Leta 2015 so Američani 74 odstotkov knjig kupili prek Amazona.
