Kresnik 2017 romanu Figa Gorana Vojnovića

Tudi v tretje gre rado: Vojnović je kresnika prejel že dvakrat, leta 2009 za prvenec Čefurji raus!, leta 2013 pa za roman Jugoslavija, moja dežela.

Objavljeno
23. junij 2017 18.40
Posodobljeno
23. junij 2017 19.00
Kresnik
Tanja Jaklič
Tanja Jaklič
Z romanom Figa, ki ga je izdala založba Beletrina, je Goran Vojnović letos že prepričal podeljevalce Župančičeve nagrade mesta Ljubljana, danes pa še kresnikovo žirijo. S tem se je pridružil elitnemu klubu avtorjev, ki so Delovo nagrado prejeli trikrat, v njem sta bila do zdaj le Drago Jančar in Andrej E. Skubic. Nagrado je v imenu avtorja, ki je v tujini na potovanju z družino, prevzela urednica knjige Špela Pavlič.

Nominirani romani so bili še romani Jezero Tadeja Goloba, Papir, kamen, škarje Toma Podstenška, Rok trajanja Gašperja Kralja in Kronosova žetev Mojce Kumerdej.

Dogajanje smo spremljali v živo:

21.50: Kres gori. Z Vojnovićevim pooblastilom ga je prižgala urednica na Beletrini Špela Pavlič, ček za 5000 evrov bo predala lavreatu. Medtem ko je zborček prepeval Sijaj, sijaj sončece, so mnogi Vojnoviću čestitali kar prek družabnega omrežja. Noč je obdala Rožnik, kres je zagorel, Kapobanda je stopila na oder in bandanje so bo nadaljevalo do ... recimo, da jutra.

21.36: Kresnika 2017 prejme Goran Vojnović za roman Figa, ki je izšel pri založbi Beletrina. Ni se zgodilo velikokrat, da lavreata na Rožnik ni bilo.

Nagrado je v imenu Gorana Vojnovića prevzela njegova knjižna urednica na Beletrini Špela Pavlič, ki je rekla; trije romani, trije kresniki, bravo Goran! Urednica se je zahvalila časopisni hiši Delo, žiriji in bralcem, ki knjigo berejo.

21.31: Tako, nastopil je mrak in čas, da kresnikova žirija zapusti klavzuro. Odgovorni urednik Dela Gregor Knafelc je tik pred razglasitvijo zmagovalca povedal, da bo Delo ostalo še naprej sopotnik kresnika in dobre literature, tako kot je že 26 let. Pižama se zahvaljuje bogu dežja iz Štoparskega vodnika, da je izpustil Rožnik, Nina Strnad poje Nad mestom se dani ...

21.26: In še posledji nominiranec, dvakratni kresnikovec Goran Vojnović. Pižama se sprašuje, ali mu bo uspelo trejič ali pa bo dobil le figo. Vojnovića ni na Rožniku, ker je z družino na potovanju v Parizu. A ker smo ga za Delo že vprašali, ali čaka tretjega kresnika, vemo odgovor.

Odgovoril je, da se na kresni večer vsi nominiranci pretvarjajo, da so zmagovalci, a je vsak razočaran, če ga ne dobi. Pižama je duhovito pripomnil, da se je Goran naredil Francoza, in prebral odlomek iz knjige: o dokumentiranju, zgodbah, spominjanju, videti sebe, kakor se želimo videti.

21.15: Noč se počasi bliža in četrti nominiranec je na odru. To je Tomo Podstenšek z romanom Papir, kamen, škarje. Kako je mogoče, ga je vprašala Milekova, da ima tako mlad avtor za sabo sedem knjig, predvsem pa junaka, ki govori o kolektivni depresiji srednjih let.

Podstenšek je povedal, da se popolnoma posveča literaturi, ker ga to veseli, kako od tega preživi? Pisanje pač kombinira z drugimi projekti. Sporočilo romana je, kot pravi, ujetost v sistem, vesel pa je, da mu je uspelo ustvariti večplasten lik in razdvojenost.

20.58: Pod gorenjskim visokogorjem se dogaja roman Jezero Tadeja Goloba, umor pod Triglavom, prevare, strasti in še kaj. Milekova je zato avtorja vprašala, ali so se literarne žirije po njegovem osvobodile predsodkov pred žanrskimi romani.

Da, je odgovoril Golob, so se, ker so konec koncev vsi romani žanrski. Njegov cilj ni bil nominacija, pač pa napisati dobro kriminalko. O stvareh se je dobro podučil, našel dobre sogovornike, se držal pravil žanra in dobil celo pohvale, da je boljši kot skandinavski kralj kriminalk Nesbo.

20.47: Kako zveni pesem Zrelo je žito a capella, smo slišali v izvedbi vokalne skupine Jazzva. Medtem pa se je dvorišče na Rožniku popolnoma napolnilo.

20.43: Gašper Kralj je na Rožnik prišel iz Katalonije, kjer živi, bere, piše in skrbi za mačke. Ali, tako Pižama, je kot nekakšna Svetlana Makarovič?

Kaj je povedal o svojem prvencu, romanu Rok trajanja? Tema smrti ga je zanimala že prej, protagonist je bil sprva nekdo drug, a je paliativni oskrbovalec prevzel vodstvo v romanu, skozenj – skozi študije, pogovore – pa je tudi on sam spoznal delo z umirajočimi. Milekova ga je napeljala v Katalonijo z vprašanjem, če je tam morda začetek novega romana, a se pisatelj ni pustil ...

20.33: V vmesnem času Pižama zabava publiko: »Sem le človek, ki odtehta«. Sliši se glasba z nežno sporočilnostjo ... Dekle je prosilo boga, da bi šla meglica z jezera ...

20.30: Na odru je že prva nominirana avtorica Mojca Kumerdej, katere roman Kronosova žetev je že dobil dobro žetev nagrad. Avtorica je povedala, da se je zaradi pisanja romana zakopala v študij, da jo je tema o heretikih in odnos do njih zanimala od mladosti in da je šele med pisanjem opazila, da sicer piše o preteklosti, a hkrati z njo tudi o sedanjosti. Torej o hitrem času velikih sprememb. In kako piše? V samosti, je povedala Kumerdejeva. In kako je biti pisateljica v Sloveniji? »Vprašanje samo po sebi pove, kako je s tem, a situacija se izboljšuje.«

Kresnikovi žiriji, v kateri so Tina Vrščaj, Alen Albin Širca, Tone Smolej in Tina Kozin, je tudi letos usojena klavzura v Cankarjevi sobi. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

20.22: Dežne kaplje pretijo tudi Rožniku, a za zdaj noben dežnik še ni odprt. Voditelj Boštjan Gorenc Pižama je zbranim predstavil kresnikovo žirijo in jo še pred spremstvom v klavzuro obdal s kresnicani. Zdaj gre zares, Pižama se je retorično vprašal, ali se bo morda iz dimnika privalil beli dim ... Seveda vemo, da bodo čez dobro uro žirantje pred mikrofonom.

20.15: Tisti, ki jih ni nocoj na Rožniku, morda ne vedo, da moški s praprotnim semenom v čevlju na kresno noč razumejo govorico živali; ženske pa s semenom v nedrih na to noč najdejo fanta. Ob sprejemu kresnic in nagovoru Ljobe Jenče smo izvedeli tudi, da so mesec junij predniki imenovali kresnik, da v tem mesecu zemlja naredi najglobji izdih v vesolje. Gre za največje slavje luči.

19.00: Še dobri dve urici lahko ugibamo, kdo je lani napisal najboljši slovenski roman. Na Rožniku je vse pripravljeno za kresovanje, ogenj kot simbol želja po obilju sončnih dni, bogate letine, preporoda in čarobnih podob bo v tej noči gorel predvsem za moč romana.

V tradiciji zadnjih desetletij bodo v klavzuro Cankarjeve sobe z rožniškega dvorišča okoli 20. ure naprej pospremili žirijo. Tina Kozin, Tina Vrščaj, Tone Smolej in Alen Albin Širca imajo dobro uro časa, da sklenejo zadnjo odločitev, medtem se bo zunaj odvijal bogat etnoglasbeni program, ki bo prepletal starosvetnosti poganske kulture in slovenskega izročila, socialne medije, rap kulturo, standup komedijo in še in še.

Voditelj večera bo Boštjan Gorenc-Pižama, pogovore z nominiranci (le s štirimi, ker je Goran Vojnović na potovanju v tujini) bo vodila Delova novinarka Vesna Milek, Rožnik pa bo predvsem ovit v glasbo številnih izvajalcev; vokalna skupina JaZZva, džezovska pevka Nina Strnad, šansonjerka Nika Vistoropski in basist Jani Hace, pevka, pravljičarka in zbirateljica ljudskega izročila Ljoba Jenče. Ne bodo manjkale kresnice, plesalci, pevski zbor, golaž, kozarec vina in za vrhunec ali bolje konec večera, ki se bo razlil v kratko noč, Kapobanda.

A najpomembneje; bolj ali manj točno ob 21.30 bo razglašen dobitnik 27. kresnika. Kresnice mu bodo prinesle šopek, diplomo in venček, odgovorni urednik Dela Gregor Knafelc mu bo izročil ček za 5000 evrov in kresovanje se bo lahko začelo.

Kdo bo torej prižgal kres?

Goran Vojnović, ki je kresnika prejel že dvakrat, leta 2009 za prvenec Čefurji raus!, leta 2013 pa za roman Jugoslavija, moja dežela? Zdaj je v finalu s Figo.

Tadej Golob, ki je na Rožniku slavil leta 2010 z romanom Svinjske nogice, zdaj pa navdušuje s kriminalko Jezero?

Med izbranci sta tudi Tomo Podstenšek z romanom Papir, kamen, škarje in Gašper Kralj z literarnim prvencem Rok trajanja.

Ali pa bo po dolgih letih kres prižgala pisateljica, Mojca Kumerdej, ki se je v Kronosovi žetvi premaknila v obdobje protireformacije?

Nagrada kresnik za najboljši roman leta je bila v 26 letih doslej podeljena le dvema pisateljicama, Berti Bojetu in Katarini Marinčič.

Vreme bo, si prigovarjamo vsi, ki gremo na Rožnik, čeprav Arso napoveduje nalive in neurja. Za zdaj kaže, da Rožnik nekdo brani pred njimi. Vse mirno in dokaj svetlo je na tem delu Ljubljane.