Tiskane izdaje
Za svoje delo je dobila številna mednarodna priznanja, med drugim pred dvema letoma nemško mirovno nagrado. Aleksijevičeva v svojih delih dokumentira in opisuje življenje ljudi v Belorusiji, Rusiji in Ukrajini, njihovo trpljenje, velikodušnost, ponižnost, strast, so takrat zapisali.
V svojih delih govori o eksistencialnih razočaranjih in neizpolnjenih upih o življenju v svobodni državi po razpadu Sovjetske zveze, o katastrofi v Černobilu in sovjetsko-afganistanski vojni. Aleksijevičeva, ena vodilnih literarnih novinark v svetovnem merilu, s posebno kompozicijo pogovorov z ljudmi, s katerimi je gradila tudi eno svojih zadnjih del z naslovom Čas iz druge roke, je našla novo, posebno literarno formo pisanja.
Nenehni konflikti z oblastmi
Svetlana Aleksijevič se je rodila leta 1948 v Stanislavu v današnji Ukrajini. V Minsku je študirala novinarstvo, po študiju je pisala za različne časopise. Zaradi svojega angažmaja je nenehno prihajala v konflikt z oblastmi. V Belorusiji so s prihodom Lukašenka na oblast njena dela prepovedali.
Vrsto mednarodnih nagrad je dobila posebej za dela dokumentarne proze, v katerih se je ukvarjala z življenjem ljudi, ki jih je prizadela jedrska katastrofa v Černobilu. Njeni najbolj znani knjigi sta poleg Černobilske molitve še Zadnje priče: otroci v drugi svetovni vojni ter Otroci cinka: Afganistan in posledica.
Černobilsko molitev je pisateljica napisala že leta 1997, vendar ji je pri prejšnjih izdajah cenzura prepovedala objaviti nekatere dele. V celoti, z vsemi pogovori, ki jih je vključila, je knjigo izdala šele leta 2006.
Prevodi njenih del so izšli v številnih državah po vsem svetu, po njenih knjigah pa so bile uprizorjene tudi gledališke predstave: Černobilsko molitev so uprizorili že v Veliki Britaniji, na Švedskem in v Franciji. Za svoje knjige je prejela več literarnih nagrad v Rusiji ter v tujini, na primer Herderjevo nagrado leta 1999 in nagrado kritikov v ZDA leta 2006.
Nagrada za književnost v zadnjem obdobju četrtkov obred
Nobelova nagrada za književnost, poleg nagrade za mir najodmevnejša, ima v protokolu podeljevanja Nobelovih nagrad posebnost. Organizatorji edino za to disciplino nikoli vnaprej ne povedo, kateri dan bodo razglasili nagrajenca, a je bilo to v okviru Nobelovega tedna v zadnjem obdobju vselej ob četrtkih.
Švedska akademija, ki podeljuje nagrado za književnost, šteje osemnajst članov, ki uživajo to čast do konca življenja. Med zdajšnjimi člani, znanimi pod vzdevkom De Aderton (Osemnajsterica), so švedski književniki, lingvisti, profesorji književnosti, zgodovinarji, pravniki. Delovno telo akademije je petčlanski Nobelov komite, izvoljen izmed članov za tri leta. Ta skrbi za selekcijo širšega seznama kandidatov za nagrado, Švedska akademija pa za izbiro nagrajencev izmed petih finalistov.
Kot je znano, so podrobnosti o izbiri skrbno varovana skrivnost. Arhivi so zaprti petdeset let in tudi po izteku tega obdobja javnosti niso dostopni vsi podatki. Na primer to, zakaj natanko so nekoga izbrali in drugega izključili.
Letošnja novost je, da je Petra Englunda na položaju sekretarja akademije nasledila Sara Danius, prva ženska, ki je v zgodovini Švedske akademije prevzela to mesto, kar pomeni, da ji je pripadla vloga tistega, ki razglasi ime lavreata. Tokrat lavreatinje.
Nobelovo nagrado za literaturo so sicer prvič podelili leta 1901, pet let po smrti Alfreda Nobela. Po letu 2000 so na Akademijo leteli očitki, da je preveč evropocentrična, ker je bila večina nagrajencev iz Evrope. Očitali so ji tudi, da favorizira Švede, saj je bilo v dobrem stoletju nagrajenih več švedskih avtorjev kot azijskih. Tokratnemu nagrajencu bodo nagrado izročili 10. decembra, vredna pa je osem milijonov švedskih kron (okoli 840.000 evrov).
Lani je Nobelova nagrada za književnost odpotovala v Francijo. Prejel jo je Patrick Modiano. Postal je že enajsti nobelovec za književnost, rojen v Franciji.
Nobelov teden
Razglasitev Nobelovih nagrajencev se je začela v ponedeljek, ko so v Stockholmu objavili nagrajence na področju medicine. Nagrado so letos namenili Ircu Williamu C. Campbellu in Japoncu Satoshiju Omuri za odkritja v zvezi s terapijo pri okužbah, ki jih povzročajo gliste, ter Kitajki Tu Youyou za odkritja v zvezi z zdravljenjem malarije.
V torek so razglasili Nobelova nagrajenca za fiziko; nagrado bosta letos prejela Japonec Takaaki Kajita in Kanadčan Arthur B. McDonald za delo na področju raziskovanja nevtrinov oziroma za »odkritje nevtrinskih oscilacij, ki dokazujejo, da imajo nevtrini maso«.
Včeraj so razglasili nagrajence za področje kemije. To so postali Tomas Lindahl iz Švedske, Paul Modrich iz ZDA in Aziz Sancar, in sicer za njihove »študije mehanizmov popravljanja deoksiribonukleinske kisline«.
Jutri bodo objavili še prejemnika najprestižnejše nagrade za mir – med favoriti so menda nemška kanclerka Angela Merkel, papež Frančišek in Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) – nagrajenca za ekonomijo pa bodo objavili v ponedeljek, 12. oktobra.
