Velika priložnost za majhno državo

Na frankfurtskem knjižnem sejmu Slovenija tudi uradno častna gostja leta 2022.

Objavljeno
20. februar 2018 18.30
Jela Krečič
Jela Krečič

Ljubljana – Podpis pogodbe, s katero je Slovenija postala častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022, je danes upravičeno vzbudil veliko pozornosti. Najpomembnejši založniški dogodek na svetu je izjemna priložnost tako za slovensko kulturno sceno kot za gospodarstvo (turizem in založništvo), hkrati pa za mednarodno prepoznavnost države.

Slovenska vlada je leta 2014 sprejela odločitev, da kandidira za naslov častne gostje na sejmu, a najbolj zaslužna za to, da ga je med šestnajstimi kandidatkami lani novembra tudi dobila, je direktorica javne agencije za knjigo Renata Zamida, sta ob podpisu pogodbe poudarila tako slovenski minister za kulturo Tone Peršak kot direktor frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos. Ti trije akterji so danes podpisali pogodbo o slovenskem sodelovanju na sejmu leta 2022. Boosovo ekipo je prepričalo navdušenje na slovenski literarni sceni. Poleg tega je književno področje pri nas pestro, raznoliko, ima izjemno razvito liriko, pri čemer je za distribucijo knjig dobro poskrbljeno, še posebno fascinanten pa je dobro delujoč sistem javnih knjižnic, je še dejal Boos.


Jürgen Boos, direktor frankfurtskega knjižnega sejma, minister Tone Peršak in Renata Zamida (z leve proti desni) so še formalizirali slovensko gostovanje na najpomembnejšem knjižnem sejmu. Foto: Roman Šipić/Delo

Frankfurtski knjižni sejem je priložnost za majhne države, je prepričan minister Tone Peršak. Slovenska kultura ima dolgo literarno tradicijo – z enim prvih prevodov Biblije in vse do danes tudi z lastno produkcijo –, z naslovom častne gostje pa dobiva priložnost, da s svojim literarnimi dosežki prodre v mednarodni prostor.

Slovenija ima štiri leta časa, da pripravi dober program. Zanj bo vlada namenila 2,5 milijona evrov, štiri milijone bomo najverjetneje počrpali še iz kohezijskih skladov. Renata Zamida je glede projekta optimistična, saj imamo tako bogato literarno bero kot pripravljenost založništva, da jo posreduje na tuji trg. Z drugimi besedami: gostovanje na knjižnem sejmu bo uspelo, če bo cilj gostovanja – spodbuditi dolgoročno mednarodno zanimanje za slovensko literarno produkcijo – ostal vodilo vseh vpletenih, še posebno politike.

Kako unovčiti frankfurtske žaromete

Vsi trije podpisniki pogodbe, minister Tone Peršak, Juergen Boos, direktor frankfurtskega knjižnega sejma, Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo (JAK), so tokrat spregovorili o pomenu tega dogodka in priložnostih za slovensko literarno sceno.

Boos je, denimo, spomnil na tisočletno tradicijo trgovanja z rokopisi v Frankfurtu, v zadnjih petdesetih letih je tamkajšnji sejem prerasel v svetovno pomemben dogodek: na njem namreč nastopi 150 držav, obišče ga 10.000 novinarjev in približno toliko strokovnjakov, število gostov pa se približuje številki 300.000.

Boos je poudaril, da zaupa v živahno in raznoliko slovensko knjižno produkcijo, distribucijo del in bralno kulturo v Sloveniji, ki jo je spoznal predvsem s pomočjo Renate Zamida. Pri tem je poudaril, da velja naziv častne gostje dojeti kot proces, ki lahko učinkuje tudi več let po končanem projektu in se meri predvsem po tem, koliko zanimanja za slovenska knjižna dela vzbudi (in ohrani) v mednarodnem prostoru. Pri majhnih državah se mu zdi pomembno, da se ne delajo manjše, kot so. Islandija, ki ima zelo malo prebivalcev, je po njegovem sijajno unovčila nastop na sejmu, predvsem ko je suvereno predstavila svojo literarno pestrost. A ključno je, da si država sama zastavi jasen cilj in ga izpelje, je poudaril.

Po Peršakovih besedah s titulo častne gostje dolga slovenska literarna tradicija in kultura nasploh dobivata priložnost za vzpostavitev mednarodnega dialoga. Renata Zamida je podobno prepričana, da imamo dovolj razgibano književno krajino, od klasičnega leposlovja do humanistike, otroških knjig in ilustracije. Prav tako je optimistična o sodelovanju slovenskih založnikov pri projektu, ki tako dobivajo priložnost, da se s prevodi odprejo mednarodnemu trgu.