Vrata nepovrata so knjiga leta

V sklopu 33. Slovenskega knjižnega sejma (SKS) so veliko nagrado knjiga leta 2017 podelili eposu Borisa A. Novaka.

ned, 26.11.2017, 14:00

Ljubljana – Epos Vrata nepovrata, ki je izšel pri založbi Goga je med letošnjimi predlogi najbolj prepričal občinstvo. Posebno priznanje za dosežke na področju elektronskega založništva pa je žirija za nagrado podelila spletni strani LUD Literatura.

Poleg Novakovega eposa so bila na predlog strokovne žirije, ki ji je predsedoval Stojan Pelko, v igri za nagrado knjiga leta letos še dela Skozi oči prekariata: Brez konsenza Črta Poglajena, Samoumevni svet Mihe Blažiča - N'toka, Večni arhitekt: Življenje in delo Jožeta Plečnika Noaha Charneyja ter Šepetanje Tomaža Šalamuna in Metke Krašovec.

Na koncu pa zadnjo besedo vendarle da občinstvo, ki je med za nagrado predlaganimi knjigami največ glasov namenilo Novakovemu eposu Vrata nepovrata. Nagrajenca je razglasil predsednik velike nagrade SKS Luka Novak.

»Vrata nepovrata je prvi slovenski ep, ki obsega 2300 knjižnih strani in okrog 40.000 verzov in ga je pesniški klasik Novak pisal več kot 20 let. Prva knjiga nosi naslov Zemljevidi domotožja, druga Čas očetov, tretja, ki je izšla v letu 2017, pa Bivališča duš. Ta je sinteza celote in sklepno nadaljevanje prvih dveh, z elegičnimi toni, ki prehajajo v apokaliptično videnje sveta, v katerem živimo,« so sporočili s SKS.

Spomnili so, da je komisija za podelitev letošnje Veronikine nagrade zapisala, da je Novak z epom ustvaril 'dantejevsko sintezo' pekla in nebes modernega časa. Vrata nepovrata so nedvomno edinstvena v moderni slovenski književnosti in pesnikov mojstrski opus. Podobe na naslovnicah treh del je prispevala letošnja Prešernova nagrajenka, slikarka Metka Krašovec.

Posebno priznanje za dosežke na področju elektronskega založništva in/ali popularizacije knjige pa je žirija namenila spletni strani http://www.ludliteratura.si. Kot so sporočili s SKS je spletna stran LUD Literatura vse prej kot le spletna oblika tiskane revije:

»Odlikuje je dnevna ažurnost esejističnih prispevkov, izjemno širok krog sodelavk in sodelavcev, predvsem pa prepoznavno kritičen slog knjižnih recenzij, ki očitno predanost literaturi nikoli ne žrtvuje poceni promocijskim tekstom. Tako se skozi čas oblikujeta kritiški aparat in prizadevna ekipa, ki si ju zlahka predstavljamo združena tudi v spoprijemu s kakšnim novim izzivom tako v elektronskem založništvu kot v popularizaciji knjige.«

Sejem bo vrata za obiskovalce uradno zaprl danes ob 18. uri, svečani zaključek pa bo v Klubu Cankarjevega doma, kjer bo na sporedu pogovor z avtorico Majo Haderlap ter Štefanom Vevarjem, prvim dobitnikom slovensko-nemške prevajalske nagrade Fabjana Hafnerja, ki jo podeljuje Goethe institut Ljubljana.

Prijavi sovražni govor