Tiskane izdaje
V času grške in drugih evrskih kriz del evropske javnosti obtožuje Nemce sedem desetletij oddaljenih zgodovinskih grehov, voditelje države, ki se je pokesala in se še vedno bolj kesa od drugih napadalk svetovne vojne, slikajo v nacističnih uniformah in s hitlerjanskimi brki in pričesko.
S procesi proti ostarelim esesovcem se Nemci znova soočajo z zgodovino, ki jih najbolj opredeljuje, v prostem času pa radi berejo tudi o svojih drugih preteklostih.
V romanu Stara dežela (Altes Land) pisateljice Dörte Hansen se srečujeta že skoraj arhetipski identiteti starega kmetstva in novodobnega meščanstva skozi ženski, ki se upirata enemu in drugemu. Preteklost, ki vzbuja literarno pozornost, se v tej knjigi s koncem druge svetovne vojne šele dobro začenja.
V staro kmečko domačijo, kakršno danes občudujejo mestni obiskovalci in turisti, so se zatekli nemški pregnanci iz srednjeevropskih dežel, med iskalci novih korenin tudi mala Vera z materjo. Ta se je nenadoma iz sobe za služinčad preselila k dediču Karlu, globoko travmatiziranemu zaradi vojne, in na koncu je njena hči postala gospodarica domačije.
Vera se nikoli ni do konca prilagodila novemu okolju, veliko kasneje pa se je k njej priselila še upornica proti mestnemu življenju. Nečakinja Anne je prišla s sinkom in velikim odporom do »polnovrednih« mam svoje generacije z njihovo obsedenostjo z ekološko hrano in vsem drugim najboljšim za svoje otroke. »Lahko bi si mislili, da se z Vero in Anne srečata dve propadli eksistenci, a bi jima s tem naredili krivico,« je zapisal kritik.
»Sta veliko več od tega, skupaj razvijeta novo moč.« Tudi druge osebnosti po njegovem prepričanju ostanejo v spominu, življenje na deželi pa se kaže drugače kot v nostalgični podobi revij z domačimi recepti in naslikano toplino. Avtorica tudi sama živi daleč od mestnega hrupa z vsemi prednostmi, pomanjkljivostmi in zgodovinskimi duhovi.
Pripovedi o drugi vojni
Na seznamu najbolj branih del revije Spiegel so se v minulem obdobju znašle pripovedi o drugi svetovni vojni, med njimi Umreti spomladi (Im Frühling sterben) Ralfa Rothmanna. Glavna junaka sta sedemnajstletna mlekarja, ki ju v zadnjih mesecih vojne prisilno vpokličejo v vojsko.
Če Fieteja pošljejo na fronto, Walterja priključijo oskrbovalnim vojaškim enotam. Ko prvi dezertira in ga ujamejo ter obsodijo na smrt, vojaški poveljnik potisne puško v roke prav njegovemu prijatelju. Roman opisuje še prve tedne miru, ki je za mnoge samo zunanji konec vojne, notranje Walter tako kot številni drugi Nemci trpi do smrti.
Nemci radi berejo tudi bolj poletno branje, na primer kriminalke Donne Leon ali Jussija Adlerja Olsena, o katerem kritiki verjamejo, da je njegova Obljuba povprečnejša od zgodnejših del, a je avtor svoje ime že spremenil v blagovno znamko, ki vedno znova privlači bralce. Če smo že pri napetem branju, tudi pri knjigah v papirnati izdaji po priljubljenosti med Nemci vodi »zločinski primer z dih jemajočo pokrajinsko kuliso« Bretonski ponos Jean-Luca Bannaleca. To ni le kriminalka, ampak tudi turistični vodnik skozi deželo s keltsko preteklostjo, so zapisali ocenjevalci.
To poletje so Nemci še posebej zagreti za skandinavske in druge severnjaške avtorje, med njimi za Fredrika Backmana s Staro mamo, ki pozdravlja in pravi, da ji je žal. Tudi v tej zgodbi gre za dve generaciji žensk, za anarhistično staro mamo, ki je do smrti kmalu po začetku romana vse spravljala ob pamet z nočnimi obiski v živalskem vrtu in kajenjem v stranišču, ter sedemletno deklico, ki z njo izgubi edino prijateljico. Otročja stara mama pa prezgodaj odraslo Elso, ki se zateka v virtualni svet, posthumno pošilja v življenje s svojevrstnimi nalogami in zagotovili ljubezni.
Eksotika
Nemci radi berejo tudi bolj eksotične zgodbe, med njimi Couchsurfing v Iranu: potovanje za zaprtimi vrati, v kateri Stephan Orth opisuje dogodivščine v islamski republiki, potem ko ljudje odložijo burke in druge maske. Zabava v bikinkah v romarskem mestu Mašhad, prenočitev blizu jedrske elektrarne Bušer in sadomazohistično srečanje v Teheranu so med potovalnimi dogodivščinami, »ki jih ne ponuja noben tradicionalni vodnik«, knjigo predstavljajo založniki. Srečanje s perzijskim princem ali tradicionalno veliko družino kaže podobo Irana, ki s skritimi svoboščinami in hrepenenji postavlja na laž klišeje o njem.
Nemci radi berejo tudi o drugih podobah islamskega sveta. Med najbolj branimi je knjiga Poročilo o terorju Islamske države Jürgena Todenhöferja. Avtor se je poleti leta 2014 več mesecev po skypu pogovarjal z nemškimi islamisti, ki so se priključili gibanju, in pogovori razgaljajo morilski in barbarski značaj kalifata, ki se po Bližnjem vzhodu že ogleduje po Evropi.
Todenhöfer je kot doslej edini zahodni novinar novembra lani tudi odpotoval v središče Islamske države ter v knjigi opisuje vtise s tega potovanja. Poziv dalajlame svetu po sekularni etiki kot temelju miroljubnega stoletja, ki ga te dni prav tako radi prebirajo Nemci, je ob tem videti neznansko osvežujoče branje. Ne religije, ampak zakoreninjenje v etiki, ki premaguje razlike, je po prepričanju tibetanskega modreca odgovor na dileme današnjega sveta.
Nemci radi berejo tudi priročnike, med njimi to poletje na prvem mestu Črevesje s šarmom Giulie Enders. Ta z vseh strani razsvetljuje nekdanjo črno ovco med telesnimi organi, ki pa ji danes, če se v njem poruši ravnotežje, pripisujejo odgovornost za čezmerno težo, depresije, alergije in številne druge bolezni.
Mlada znanstvenica razumljivo in privlačno opisuje delovanje črevesja, številne Nemce pa zanima tudi knjiga Wilhelma Schmida o prednostih, ki jih lahko prinaša staranje, med njimi sta zlasti večja sproščenost in spokojnost. Ali lahko starajoča se družba postane bolj sproščena? Če ne sama po sebi, je v knjigi seveda tudi program v desetih točkah, kako to doseči. Preveč mrzlično?
