250 milijonov otrok ostaja nepismenih

Žalostna statistika letnega poročila Unesca: kljub šolanju milijoni otrok ne znajo ne brati ne pisati.

Objavljeno
29. januar 2014 14.33
V. U., STA
V. U., STA
Četrt milijarde otrok po svetu ne zna ne brati ne pisati ne računati, čeprav so številni med njimi več let obiskovali šolo. V nič gre tako 129 milijard dolarjev letno, ki jih vlade namenjajo izobraževanju. Poleg tega je danes še vedno 57 milijonov otrok, ki nimajo nikakršnega dostopa do izobraževanja, izhaja iz poročila Unesca, o katerem poročajo novinarske agencije.

Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo je letno poročilo o izobraževanju objavila danes v Adis Abebi, v njem pa izpostavila, da bo svet vsaj 70 let zaostal za enim izmed ciljev tisočletja: vsem otrokom do leta 2015 omogočiti osnovnošolsko izobrazbo.

Poročilo poleg tega ugotavlja, da je zaradi neprimernih metod poučevanja nepismenost razširjena mnogo bolj, kot so doslej domnevali. Tako četrtina mladih, kamor Unesco načeloma šteje stare med 15 in 24 let, v revnih državah ni zmožna prebrati niti stavka, v podsaharski Afriki pa ta delež naraste vse do 40 odstotkov.

Za zaskrbljujoče razmere je krivo predvsem dramatično pomanjkanje učiteljev v državah v razvoju, pomanjkljiva izobrazba prosvetnih delavcev in slaba kakovost pouka na splošno. V nekaterih državah tako na primer v razredu sedi tudi krepko prek 100 učencev. Kot je ob tem povedala učiteljica iz Malavija Esnart Chapomba, je sama učila razred z 230 učenci, pouk pa je potekal pod drevesom, saj učilnic niso imeli na voljo.

Avtorica skoraj 500 strani dolgega poročila Pauline Rose se je ob predstavitvi vprašala o sami smiselnosti izobraževanja, če otroci po letih šolanja ostanejo brez veščin, ki bi jih potrebovali.

Poročilo obravnava tudi razvite država in ugotavlja, da na primer v Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji priseljenski otroci zaostajajo za sovrstniki, saj se pri najbolj osnovnih učnih ciljih običajno odrežejo mnogo slabše. Podobne težave pestijo tudi domorodne skupnosti v Avstraliji in na Novi Zelandiji.

Unesco zato v poročilu poziva, naj se globalne izobraževalne politike ne osredotočajo zgolj na število v šole vpisanih otrok, temveč tudi na dostop in boljše metode poučevanja. »Krize ne predstavlja zgolj dostop do šolanja ... učenje tistih, ki jim uspe priti v šolo, ovira slaba kakovost«.

Po mnenju avtorice poročila bi si moral svet po letu 2015 zastaviti nov cilj, ko gre za izobraževanje - zagotoviti ne le, da bodo vsi otroci v šoli, temveč tudi, da se bodo naučili, kar se morajo naučiti.