Na Dunaju že štiriintrideset let izhaja revija za mednarodno literaturo LOG, ki jo urejava podpisani in avstrijski pisatelj Wolfgang Mayer. Poleg prispevkov nemško pišočih avtorjev prinaša številne nemške prevode pisateljev z vsega sveta.
V zadnjih dveh številkah (131 in 132) je pod naslovom Melos in kubus natisnjena obširna študija v Nürnbergu živeče prevajalke in publicistke dr. Hilde Bergner o v letu 1961 prezgodaj umrlem slovenskem kiparju in grafiku Jakobu Savinšku.
Ta pomembni slovenski umetnik, ki se je rodil točno pred devetdesetimi leti in se je v Sloveniji med drugim uveljavil z velikimi spomeniki in spominskimi obeležji v Celju, Kobaridu, pri Črnomlju in na Ptuju, je tudi v Avstriji in Nemčiji zapustil vidne sledi.
V dunajskem Donavskem parku stoji njegova velika kubistična skulptura, v nemškem kraju Kirchheim pri Würzburgu pa na slovenskega umetnika in kozmopolita opozarjata kar dve skulpturi, ki ju je Savinšek poimenoval Vendar in Oko. V obeh zadnjih številkah revije LOG je objavljenih tudi več njegovih pesmi (na primer Belo jadro, Kar, Duh in jaz), ki jih je v nemščino prevedla Hilde Bergner. Vsestransko razgibani umetnik jih je napisal med letoma 1955 in 1958.
V tej reviji, ki vedno znova poroča o dosežkih slovenske književnosti in v kateri so bila večkrat objavljena besedila Edvarda Kocbeka, Borisa Pahorja, Toneta Pavčka, Daneta Zajca, Vladimirja Kosa, Stanka Kocipra, Tomaža Šalamuna, Francija Zagoričnika, Rudija Šeliga, Marjana Tomšiča, Draga Jančarja in drugih, podpisani v zadnjem času v nadaljevanjih priobčuje eksperimentalne montažne tekste (Wort/Texturen) v nemškem jeziku.
V predzadnji številki je natisnjeno poročilo o v nemščino prevedeni pesniški zbirki koroške slovenske avtorice Cvetke Lipuš, ki je v slovenskem izvirniku izšla leta 2008 pod naslovom Obleganje sreče, v Sloveniji rojena in na Dunaju živeča Mojca Gätz pa objavlja izpovedne pesmi z dunajsko tematiko.
V Ljubljani živeči pesnik, esejist in publicist Ivo Antič v zadnji številki 132 sodeluje z desetimi v nemščini napisanimi citatološkimi haikuji, pri katerih na eksperimentalen način za novi tekst uporabi besedila različnih avtorjev, med drugim tudi Lutra, Goetheja, Kafke in nemški tekst Franceta Prešerna, namenjen Slovencem, ki »pesnijo v nemškem jeziku«.
Tiskane izdaje
