Tiskane izdaje
Joe Sacco, mednarodno čaščen malteško-ameriški predstavnik neobičajnega stika stripa z novinarstvom, v njegovem primeru predvsem z zgodbami s kriznih žarišč, po leta 2006 izdanem Varovanem območju Goražde znova nagovarja tukajšnje bralce. Drugič v slovenščini in drugič s pripovedjo o Bosni.
Tudi drugič po zaslugi Založbe ZRC SAZU, v kateri so program odprli tudi deveti umetnosti in v kateri je že leta 2006 izšel prevod Varovanega območja Goražde o življenju v istoimenski muslimanski enklavi, ki ga je Sacco ob pomoči svojega vodnika skozi grozote vojne Edina Ćulova spoznal nekaj pred podpisom daytonskega sporazuma leta 1995.
Če so že v tem stripu o izoliranem mestu na robu smrti – doma je Saccu prinesel ugledno Eisnerjevo nagrado, ki jo je dodal american book award, doseženi s starejšo Palestino – pripovedi lokalnega vodnika rdeča niti skozi zgodbe in portrete ljudi, je njegov drugi vodič skozi bosansko tragedijo pristal v naslovu albuma Posrednik; Zgodba iz Sarajeva. V izvirniku The Fixer; A Story from Sarajevo.
Gre za Nevena, ki je za razliko od Edina Srb, prizorišče njegovih pripovedi pa ni oddaljena muslimanska enklava na tragičnem obrobju tedanje mednarodne pozornosti, ampak mesto, ki je bilo preko Saccovih novinarskih kolegov nenehno vsem pred očmi. Sarajevo z neposredno okolico. Sacco je Nevena, Sarajevčana, ki se je med vojno kot ostrostrelec vključil v eno paravojaških obrambnih enot, nakar je kot Srb s sumljivo, lopovsko preteklostjo v vojni obtičal, postal nekoristen ter se začel preživljati z vodniškim udinjanjem tujim novinarjem – tudi Saccu –, spoznal že leta 1995.
A je pripoved o njem zorela veliko dlje od tiste o Edinu. Zapisal in izrisal jo je šele po letu 2001, ko se je kot štipendist John Simon Guggenheim Memorial Foundation vrnil v Bosno in se ponovno srečal z njegovo zgodbo. Tako tudi pripoved v albumu ni linearna in skače iz vojnih v povojna leta in obratno. Sacco je njen začetek v prologu spretno postavil na prizorišče po vojni znova priljubljenega hobija, javnega šahiranja z velikimi figurami pod milim nebom, ta metaforični prizor nenevarnega vojskovanja s padanjem kraljev in nenehnim žrtvovanjem kmetov pa ponovil tudi proti koncu svoje pripovedi, v kateri ni ničesar črno-belega.
Z izjemo Saccove natančne, v osnovi realistične, a tudi karikirane in stilizirane risbe, ki odraža ogromen avtorski vložek in bralca vztrajno sooča z zanimivostjo žanra novinarskega stripa. Nagovarja z večletno časovno distanco – Sacco, ki se trenutno ne posveča kakemu svetovnemu kriznemu žarišču, ampak kar revščini pred domačim pragom v ZDA, je izvirnik pri založbi Drawn and Quarterly Books objavil leta 2003 –, ta pa omogoča izrazito avtorski dokumentarizem, čiščenje, preverjanje in urejanje zapisov ter spominov. Tudi Nevenovih, za katerega že na zadnji platnici albuma, ki ga je prevedel Andrej Tomše – Ceco, bralcu v prijazno opozorilo piše, da niso nujno resnične.
