Tiskane izdaje
Solženicin v Arhipelagu Gulag z grenko ironijo pripoveduje o rabljih, ob tem pa izraža globoko sočutje do žrtev komunističnega terorja. Poleg izkušenj groze in ponižanja je opisal tudi primere moralne veličine jetnikov. »Sčasoma mi je postalo jasno, da linija, ki ločuje dobro od slabega, ne poteka med državami, družbenimi razredi in ne med političnimi strankami, temveč poteka skozi vsako človeško srce,« je zapisal Solženicin. Delo je izšlo v treh knjigah, med letoma 1973 in 1976.
Solženicin se je rodil v Kislovodsku. Študiral je matematiko in fiziko ter pozneje še zgodovino, filozofijo in književnost. Med drugo svetovno vojno je bil častnik. Leta 1945 so ga zaradi lažne obtožbe aretirali in obsodili na osem let kazenskega taborišča, nato pa pregnali v Kazahstan.
Leta 1962 je objavil novelo En dan Ivana Denisoviča, s katero je vzbudil veliko pozornost. V 60. letih minulega stoletja je mednarodno pozornost pritegnil z zavzemanjem za ustvarjalno svobodo in demokracijo. Zaradi izdaj njegovih del na Zahodu so ga leta 1974 aretirali in izgnali iz takratne Sovjetske zveze. Živel je Švici in nato v ZDA, leta 1994 se je vrnil v Rusijo.
Nobelov nagrajenec iz leta 1970 velja za najpomembnejšega prozaista ruske literature 20. stoletja. Iz njegovega obsežnega literarnega opusa izstopajo še romani Prvi krog pekla (1968), Rakov oddelek (1986) in Avgust 1914 (1971).
V Moskvi so v počastitev obletnice pisateljevega rojstva v Puškinovem državnem muzeju lepih umetnosti v začetku tedna odprli razstavo, na kateri je na ogled izbor predmetov iz Solženicinovega arhiva. Na ogled so rokopisi, dokumenti, osebni predmeti, fotografije in knjige, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Razstava po besedah direktorice muzeja Marine Lošak zelo nazorno predstavi pisateljeva osebna izkustva in njegovo doživljaje sveta. Kot je dejala, gre za »edinstven muzej Solženicina v eni od razstavnih dvoran muzeja«.
