Delova nagrada kresnik: od stoterice ostala deseterica

Na leto izide med 100 in 130 slovenskih romanov. Včeraj se je žirija prebila do deseterice najboljših.
Objavljeno
23. april 2013 18.16
Jela Krečič, kultura
Jela Krečič, kultura
Na leto izide med 100 in 130 slovenskih romanov. Iskanju najboljšega je že od leta 1991 namenjena nagrada kresnik, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo na kresno noč, 23. junija.­ Do zmagovalnega naslova se žirija prebije s postopno selekcijo in včeraj so prišli do deseterice. Najboljših romanov, seveda.

Letos so žiranti, dr. Miran Hladnik, dr. Alojzija Zupan Sosič, dr. Urška Perenič, vsi z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, ter Delov literarni kritik in novinar Igor Bratož izbirali med 130 romani.­

Predsednik žirije Miran Hladnik je po opravljeni selekciji povedal: »Ekonomska kriza ni zatrla pripovedne strasti med Slovenci.« Za devetdeset odstotkov od pregledanih 130 romanov so bili žiranti soglasni, da ne sodijo v ožji izbor.

Če bi na podlagi glavnine romaneskne letne bere presojali o stanju pisateljskega duha pri nas, bi lahko rekli, da je ta precej pesimističen, nagnjen k samomorom, umorom in nasploh k trpljenju v življenju.

Po prvotni selekciji je morala žirija preostanek del oklestiti na deset nominirancev »in tu so se naše literarne preference začele rahlo razhajati«, je delo selektorjev opisal Hladnik.

Izbrana deseterica, do katere je po Hladnikovih besedah pripeljala aritmetika (točkovanje vsakega žiranta), izstopa iz povprečja in prinaša nabor kakovostne literature.

Skupno in raznorodno

O tematski usmerjenosti slovenskega romanopisja prejšnjega leta je Hladnik povedal: »Tvegano je v izbrani pestri romaneskni množici iskati prepoznavne skupne poteze, ki naj bi jih določil aktualni čas in bi znabiti celo nakazovale, v katero smer je krenila domača 'pripovedna karavana' (kako anahrona podoba literarne scene pa je spet to!), ena od njih je prav gotovo razmerje med očeti in sinovi, oziroma, če posplošimo, odnos potomcev do predhodne generacije.«

To prav gotovo velja za roman Gorana Vojnovića Jugoslavija, moja dežela, ki družinsko konstelacijo prestavlja v eno najbolj travmatičnih dogodkov s konca 20. stoletja, v čas razpada Jugoslavije in vojne na njenih tleh. Peter Rezman v delu Zahod jame prijateljsko razmerje in odnos med očetom in sinom prestavlja v rudarski kontekst. Prvi roman preminule pesnice, publicistke in novinarke Maruše Krese Da me je strah? se družinske tematike loti v drugem za Slovence še vedno težavnem obdobju – druge svetovne vojne. Marko Sosić v knjigi Ki od daleč prihajaš v mojo bližino v ospredje postavi tržaškega Slovenca, profesorja prirodoslovja, ki se mora soočiti s sencami svoje preteklosti.

Ljubezen v času neoliberalizma

Ljubezenska, erotična problematika je morda najbolj v ospredju v romanu Gabriele Babnik Sušna doba, zgodbi o nekonvencionalnem paru 65-letne Evropejke in mladega Afričana. Do določene mere lahko k tej problematiki uvrstimo tudi Trojke Milana Kleča, v katerem avtor raziskuje različne vrste »trikotnikov«: prijateljske, ljubezenske itd. Prijateljstvo, ki se porodi v gorah, je v ospredju Mojstrovke Emila Filipčiča.

Pripoved o ženski, ki pri tridesetih izgubi službo, kot jo zapiše Stanka Hrastelj v Igranju, poveže usodo s širšim družbenim kontek­stom. V romanu Raclette Boruta Goloba je neoliberalni družbeno­ekonomski okvir bistveno povezan z intimno ljubezensko dramo glavnega junaka. Še bolj direktno političen je Tomo Podstenšek v delu Sodba v imenu ljudstva, ko v ospredje postav­lja mlade ljudi, ki se odločijo poravnati krivice obstoječega sveta nasilno, s terorističnimi akcijami.

Stara zgodba

Nagrado kresnik za najboljši slovenski roman, ki si jo je »izmislil« pisatelj Vlado Žabot in ji dal ime po poganskem mitološkem bitju, ki se je najraje pokazalo, ko je imelo sonce najvišjo moč, so prvič podelili 23. junija 1991 v Razkrižju ob Murinih mrtvicah. Do leta 1996 je kresnik gostoval na domačiji Josipa Jurčiča na Muljavi, od takrat pa (po dvakratnem skoku na Ljubljanski grad) podelitev poteka na ljubljanskem Rožniku.

Zanimivosti

Na tej točki izbiranja kresnikovega nagrajenca velja omeniti nekaj zanimivosti: podobno kot so intrigantni naslovi izbranih desetih romanov, je zanimivo tudi, katera dela niso prišla v ožji izbor. Med njimi morda najbolj izstopa delo Poslednji deseti bratje Zorka Simčiča, ki je sicer prav za to delo letos prejel veliko Prešernovo nagrado. Deseterica izbrancev po drugi strani razkriva, da je imela pri izboru romanov ponovno srečno roko Študentska založba, ki je prispevala kar polovico nominirancev.

Pet velikih finalistov bo znanih 23. maja, mesec dni pred slavno razglasitvijo zmagovalca na ljubljanskem Rožniku. Na kresni večer, 23. junija, bo žirija po tradiciji v enourni klavzuri v Cankarjevi sobi na zadnji seansi izbrala dobitnika nagrade kresnik, ki avtorju prinaša pet tisoč evrov in seveda slavo.