Dnevi knjige: Vedrina pod plivom vremena in finančne negotovosti

Danes se je v sedmih slovenskih in dveh obmejnih krajih začela prireditev, na kateri ima glavno besedo knjiga. Takoj za njimi pa sta glavni Nina Kokelj in Klavdija Zupan, voditeljici tega zdaj že utečenega projekta pri društvu pisateljev. Na vprašanja sta odgovorili skupaj, zaradi boljše konverzacije nekaj malega tudi posebej.

Prireditev je po 18. letih zagotovo utečena, a morda se na določenih mestih te razmeroma velike organizacijske dogodivščine tudi kaj zatika. Kaj je, poleg denarja seveda, največji problem?

Težava ni v količini finančnih sredstev, temveč v stalni negotovosti, pred katero nas postavljajo politčne strukture, saj zaradi ukvarjanja s samim sabo pozabljajo na svojo primarno nalogo in to je omogočanje delovanja drugim. Zaradi zapoznelih razpisov Javne agencije za knjigo tako organizatorji še vedno ne vemo, kakšna sredstva nam bodo dodeljena in zato moramo izvajati program v več različnih opcijah. In v strahu pred dežjem, če se malo pošaliva. Očitno je z javnimi sredstvi tako kot z vremenom; obstajajo ideje, kako vplivati na nemoten potek in si zagotoviti optimalne pogoje za delo, toda pri tem je vedno nekdo drug užaljen ali prizadet. Če kot navdušeni vrtnarji čakamo pomladanskega dežja, pa si ga seveda kot organizatorji prireditve na prostem seveda ne želimo.

Letos sta se slovenskim krajem, kamor so že prišli dnevi knjige, pridružila tudi Ormož in Lenart. In na avstrijski strani Potrna. Kako jih pridobite? Se priglasijo sami? Kakšni so širitveni načrti, če obstajajo?

Očitno dober glas res seže v deveto vas – tako letos Slovenski dnevi knjige res potekajo v devetih krajih, tudi v avstrijski vasici Potrna. Gre za pravo mreženje, vključevanje sleherne vznemirljive možnosti sodelovanja, medsebojno dobronamerno, sinergično delovanje.

Nina: Primer: lani sem bila kot avtorica povabljena v Pavlovo hišo v Potrni; očaral me je milje, atmosfera, srčna organizatorka.

Klavdija: Zato sva letos v snovanju programske širitve Slovenskih dnevov knjige takoj pomislili na možnost, da Potrni vrnemo gostoljubje. V sredo, 19. aprila, sta v Pavlovi hiši nastopili Maja Vidmar in Tanja Petrič. Prvi koraki so narejeni, sodelovanje v prihodnje je zanesljivo. Lenart in Ormož sta se Slovenskim dnevom knjige letos pridružila na pobudo Petre Kolmančič z Mladinskega kulturnega centra Maribor, izkušene organizatorke literarnih festivalov.

In širitveni načrti?

Klavdija: Slovenski dnevi knjige v vsako slovensko vas (smeh).

Nina: Pa ne samo slovensko (smeh).

Klavdija: In obiski tujih vaščanov pri nas.

V sicer utečenem programu je tudi nekaj novosti. Omenite prosim najpomembnejše.

Osnovnošolcem smo letos pripravili literarni kviz, na katerem se bodo predstavniki razredov preizkusili v poznavanju literature in njenih ustvarjalcev. Novost je tudi literarni maraton, ki bo obeležil Svetovni dan knjige. Ter rubrika literarne družabnosti, v kateri se bralci srečajo s književniki (Matjaž Pikalo, Meta Kušar, Barbara Pogačnik, Metod Pevec) na področju, ki ni literarno; glasba, kulinarika, ples, film. Kaj prispevajo ljubljanske ustanove Kinodvor, Hiša eksperimentov in Pionirski dom, česar doslej ni bilo?

Vse tri institucije smo na Kongresni trg povabili, da predstavijo svoje programe in hkrati obogatijo dogajanje. Z ustvarjalnimi delavnicami Pionirskega doma, »mehurčkasto« stojnico Hiše eksperimetnov, Kinobalonom ter Kinodvorovim tricikom se na sejemskem prizorišču vzpostavljajo atraktivne vsebine, ki bodo nedvomno pritegnile obiskovalce vseh generacij. Knjiga in branje oziroma literarno ustvarjanje so v vseh treh hišah pomemben programski element.

Možnost predstavitve novitet ponuja tudi rubrika Odprti oder. Novitete letos predstavljajo; Vasko Polič, založba Pivec, ARSEM, založba Emanuel, Društvo slovenskih književnih prevajlcev, Društvo svetopisemska družba Slovenije. Slovenska pisateljska pot, rastoči projekt Društva slovenskih pisatelejv, v ponedeljek predstavlja Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev.

Kako sestavite dvojec Avtor in njegov bralec? Zdi se, da je to ena od atraktivnejših programskih ponudb.

Tako je. Soočenje avtorja z bralcem temelji na enakovredni izmenjavi mnenj, pogledov, občutij, zato je bistveno, da sta oba sogovorca suverena vsak na svojem področju. Njuni interesi pa se stikajo na področju literature. Včasih svoje bralce predlagajo avtorji, spet drugič pa zanimiva javna osebnost predlaga svojega avtorja. S to rubriko smo letos s pravimi literarnimi turnejami resnično prepletli program v različnih krajih, kjer letos potekajo Slovenski dnevi knjige. Pri snovanju programa je osnovno izhodišče promocija vrhunskih avtorjev in njihovih kvalitetnih del.

Letos bosta gosta prireditve dva pisatelja iz tujine, Rus Ilja Stogoff in bosanskohercegovski avtor Goran Samardžić. Zakaj ravno ta dva?

Kot festival literature so Slovenski dnevi knjige zaradi množičnega obiska izvrstna priložnost predstavitve knjižnih novosti, tako so obiski tudi tujih avtorjev smiselna dopolnitev programa. V okviru zbirke Sto slovanskih romanov, ki jo izdaja društvo pisateljev, je prav v času 18. Slovenskih dnevov knjige izšel prevod romana mASIAfucker Ilje Stogoffa. Gre za prvi prevod v slovenščino v Rusiji in tujini izredno popularnega avtorja s pisano poklicno preteklostjo. Pri novomeški založbi Goga pa je nedavno izšla zbirka kratkih zgodb Dekle na cesti.

Zdi se, da imajo Dnevi knjige dve pomembni nalogi. Prva je vezana na sejemsko prodajo knjig, prodati jih torej čim več, druga pa je pedagoške narave, pridobiti čim več mladih bralcev. Se motim?

To je v prvi vrsti literarni festival; seveda je pomembna sejemska prodaja knjig, toda ta uspe samo v povezavi s kvalitetnim programom, ki zajame vse starostne, interesne in poklicne skupine bralcev. Letos, denimo, predstavljamo nagrajence literarnega natečaja Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj – Župančičeva frulica, nagrajence natečaja Slovenski dnevi knjige. S predstavitvijo najmlajših literarnih ustvarjalcev odpiramo možnost ne le razvoju novih talentov temveč tudi njihovih potencialnih bralcev. Če bomo tako spodbudili mlade k branju, bo to seveda velik uspeh.

Ali založbe rade sodelujejo? So pri sejemski ponudbi dovolj inventivne?

Oblikovanje sejemske ponudbe je prepuščeno vsakemu razstavljalcu; izkušenost, strokovnost in visoka motiviranost zagotavljajo kvalitetno, opazno in prodajno uspešno predstavitev na sejmu. Naloga organizatorjev pa je, da pripravimo atraktiven okvir z odmevno promocijo.

Na predstavitvi prejšnji teden je bilo rečeno, da je veliko organizacijskega in izvajalskega dela opravljenega zastonj. To rad verjamem, a neka proračunska postavka vendarle mora obstajati. Koliko stanejo Slovenski dnevi knjige, mimo prostovoljnega dela seveda? In kdo jih, poleg DSP, še financira?

Društvo slovenskih pisateljev v okviru triletnega razpisa Javne agencije za knjigo za področje literarnih festivalov ocenjuje vrednost programa Slovenskih dnevov knjige na 35.000 evrov; ta vsota zajema stroške organizacjie, promocije in programa. Pomemben delež omenjenih sredstev je namenjen skupni promociji in koordinaciji vseslovenske organizacijske mreže. Soorganizatorji pridobijo sredstva za izvedbo svojih programov iz različnih, pretežno javnih virov, isto velja tudi za Društvo slovenskih pisateljev.

Rečeno je bilo tudi, da pričakujete v Ljubljani okrog 25.000 obiskovalcev, torej v povprečju po 5.000 na dan. To je veliko in kaže, da se je prireditev dobro prijela. Kateri dogodki pritegnejo največ pozornosti?

Zagotovo slavnostna otvoritev v ponedeljek, sicer pa je količina obiskovalcev enakomerno razporejena.

Kaj bi vedve najprej izboljšali ali dodali, če bi se čudežno povečale finance?

Vsekakor bi nastopajočim in sodelujočim omogočili dostojnejše honorarje, soorganizatorjem bogatejšo izmenjavo programskih vsebin in razširitev sejemske ponudbe s predstavitvijo založb iz tujine.