DSP obuja tradicijo javnih tribun

Tribuna bo potekala ta četrtek v CD, na njej pa bodo glas dobili predstavniki civilne družbe.

Objavljeno
25. januar 2013 16.48
Posodobljeno
28. januar 2013 17.00
T. C., Delo.si, STA
T. C., Delo.si, STA
Ljubljana - Društvo slovenskih pisateljev (DSP) ima za seboj tradicijo javnih tribun v osemdesetih letih. Ob vsesplošnem vrenju v državi bodo to tradicijo v četrtek, 31. januarja, obnovili. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma (CD) se bo zvrstilo 30 govorcev, ki bodo javnosti posredovali ključna sporočila pod naslovom Slovenska kultura sredi razpada vrednot.

Predsednik DSP Veno Taufer je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da se z naslovom tribune niso želeli izgovarjati na kulturo, pač pa so jo v naslov vključili zato, ker menijo, da je »kultura tisto bistveno in temeljno, kar oblikuje naše biti«. Kultura je »vse kar počnemo, kar govorimo, kar mislimo in kar konec koncev tudi sanjamo - kultura nam omogoča živeti«. Bistvo kulture pa je po Tauferjevih besedah jezik, ki ljudem omogoča dialog, hkrati pa nudi razmislek o tem, »kje smo, kaj smo in kam hočemo«.

Na javno tribuno so v DSP povabili vse civilnodružbene skupine, s katerimi so uspeli navezati stik. Seznam obsega več kot 70 imen, govorcev pa bo okoli 30. Kot je dejal Taufer, so vsakega zaprosili, naj kot zastopnik posamezne skupine na tribuni na kratko povzame tisto, kar si njegova skupina želi predstaviti javnosti.

Po njegovih besedah so tribune zelo pomembne zato, ker bodo lahko udeleženci med seboj izmenjali mnenja ter si povedali vse tisto, kar med demonstracijami ne utegnejo artikulirati dovolj razumno in sporočilno. Demonstracije imajo svoj jezik, je dodal.

Na DSP se ne nadejajo, da bo po tribuni iz Cankarjevega doma odkorakala nova stranka, Taufer pa je izrazil pričakovanje, da bi na tribuni izoblikovali zahtevo, da bi bila civilna družba spoštovana ter priznana kot sogovornik politike, dogajanja in odločanja ter da bi bili njeni predlogi upoštevani.

Med govorci bodo France Bučar, Tone Peršak, Spomenka Hribar, Remzo Skenderović ter Peter Kovačič Peršin. Vse povedano bodo po praksah iz 80. let izdali v posebni brošuri, ki bo postala dokument civilne družbe.

Med drugimi se tribuni pridružujejo tudi Koordinacijski odbor kulture Slovenije (KOKS), Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS ter protestni odbor Vseslovenske ljudske vstaje. Predstavnik odbora Uroš Lubej je pozdravil potezo DSP, da bo z javno tribuno dala prostor vsem tistim skupinam in posameznikom, ki že imajo idejo, kako naprej, glede na dane družbeno-politične razmere.

To tribuno v protestnem odboru Vseslovenske ljudske vstaje vidijo kot spodbudo državljankam in državljanom, da se aktivirajo in se zavedo tega, da so oni tisti, na katerih v tem trenutku leži odgovornost za spremembe v državi. Lubej je dodal, da bo odbor na tribuni predstavil Manifest vseslovenske ljudske vstaje, ki so ga protestniki izglasovali znotraj spletnih skupin.

Menil je tudi, da bo prav tribuna lahko postavila pod vprašaj trditve, ki se pojavljajo znotraj političnih strank, da tudi nove volitve ne bodo prinesle nobenih sprememb, le stare obraze. »Na tribuni DSP se bo vendarle pokazalo, da v Sloveniji obstajajo ljudje in gibanja, ki imajo alternativo in ki imajo drugačne pristope in načine, kako bi se lahko upravljalo s to državo. Treba jim je zgolj ponuditi prostor,« je sklenil.

V DSP so se nazadnje močno politično angažirali v začetku osemdesetih let minulega stoletja. Tedaj se je DSP zavzemalo za svobodo izražanja, za posameznike in za dela, ki se jih je kakorkoli preganjalo. Prirejalo je tudi izjemno dobro obiskane javne tribune v Cankarjevem domu, na eni od njih so spregovorili tudi o ustavnih spremembah. Prispevki s te tribune so bili ključni za oblikovanje slovenske ustave.