Tiskane izdaje
Vprašanje, kako se je neuspešen človek kot je bil Hitler, avstrijski slikar razglednic, lahko povzpel na oblast in zakaj so mu ljudje navdušeno sledili, še vedno vznemirja zgodovinarje in javnost. Hitlerjeva biografija britanskega zgodovinarja Iana Kershawa, ki jo je včeraj predstavila Cankarjeva založba, nazorno pojasnjuje okoliščine.
Firerjevo življenje na 1000 straneh
Ugledni zgodovinar na tisoč straneh predstavlja Hitlerjevo življenje od otroških let in njegovih mladostnih frustracij prek preobrazbe v firerja do prevzema popolne oblasti in uresničevanja genocidne ideologije in vojne s 50 milijoni žrtev ter na koncu samomora kot edinega izhoda. Knjiga iz leta 2008, ki je po izidu v Britaniji in ZDA postala uspešnica, ni vredna branja zgolj zato, da bi razumeli način delovanja »hitlerjevske« osebnosti ter gospodarske in družbene razmere, ki so omogočile vzpon nacistične ideologije. Tako knjigo je treba brati tudi zato, da ne bi tudi iz današnjih, v marsičem podobnih razmerah, vzklilo seme podobnega zla.
Dramatična biografija
Za povrh gre po besedah prevajalcev Janko Lozarja in Marjane Karer za berljivo in mestoma prav dramatično napisano biografijo, ki sicer velja za najboljšo o Hitlerju doslej. Avtor je pripoved zasnoval na dokumentih in tudi na dnevniških zapiskih Hitlerjevih sodelavcev, ki ji dajejo slikovitost, tu in tam je stvarni slog pisanja obogatil z literarnim, čeravno gre za znanstveno delo.
Vzpon - splet naključij
Hitler je proizvod zgodovinskih okoliščin ter biografije (zakompleksan zaradi lastnega poraza, ker se ni vpisal na dunajsko likovno akademijo in postal slavni slikar, frustriran zaradi poraza Nemčije v 1. svetovni vojni ...) in v knjigi je njegov vzpon prikazan kot vrsta naključij.
Zgodovinar dr. Jože Pirjevec, ki je napisal predgovor k slovenski izdaji, je na predstavitvi dejal, da takšnega Hitlerja ne bi bilo, če ne bi bil Avstrijec. Kozmopolitski Dunaj, v katerega so se stekali narodi iz vse habsburške monarhije, in kjer je Hitler preživel svojo mladost, je bodoči firer sovražil. In pri tem ni bil sam. Dunaj je bil po eni strani mesto kulture in po drugi mesto naconalizma, ki je sovražilo Jude in Slovane.
Ozračje zaničevanja in zaljubljenosti v Nemčijo je bilo plodno za oblikovanje Hitlerjevih idej, ki jih je pozneje razvijal na Bavarskem. Te so ugajale frustracijam nemškega naroda, svoje pa je opravila tudi gospodarska kriza.
