Tiskane izdaje
Sedemdesetletnica Andreja Inkreta, literarnega in gledališkega kritika, esejista, urednika, teatrologa je že bila (29. aprila), knjiga je na policah, danes pa so v Modrijanovi knjigarni pripravili pogovor z jubilantom. Svojim avtorjem, saj je knjigo izdala založba Modrijan.
Vodil ga je dr. Aleš Debeljak, ki ga je najprej zanimal dvoumen naslov knjige. Ali ta izgubljeni čas še traja, je vprašal.
»Vsak čas je izgubljen, ko mine. Ne ukvarjam se z iskanjem ampak konstatacijo časa. Da si bralec ustvari sam svojo misel. Da ostanem zagoneten.«
Debeljak je Inkreta označil za kritika, ki brani notranjo svobodo literature in ne popusti pod pritiski od zunaj. Inkret mu je odgovoril, da mu je vedno šlo za poskus dešifriranja tistega, kar je skritega v literaturi. »Po kocbekovsko; resnica je stvar različnih možnosti, treba pa jo je izbrati. «
Kot kritika ga je ves čas vznemirjalo vprašanje, kaj Prešerna naredi Prešerna in kaj Koseskega za Koseskega. Vprašanje literarnosti torej. Teoretičnega odgovora ni našel, a zanašal se je na svoj čut, instinkt, odzivnost in energijo dela, ki se ga je dotaknila ali ne. »To je moja odgovornost, senzibiliteta. «
Inkret na današnji čas gleda kot na čas velikih premikov; literatura je na margini, postala je nekakšen predmet brez interesa, brez odmeva. »Kar je povzročila Zajčeva Požgana trava ali Smoletova Antigona, je danes nepredstavljivo. Toda ne govorimo o koncu umetnosti in ne smemo se vdati, literatura nas vedno lahko preseneti! Tako kot voda, pojavi se, kjer jo najmanj pričakuješ. «
Na vprašanje, kako si je ob pisanju predstavljal svojega bralca, pa je slavljenec odgovoril, da si ga ni. Ves čas pa je imel v mislih, da mora pisati tako, da bo to razumel vsak - tudi tisti, ki knjige ni prebral, tudi tisti, ki predstave ni videl. »Kritik je posrednik med literaturo in bralcem. V tem je vsa umetnost.‹
