J. K. Rowling: »Jaz sem Robert Galbraith, avtor Kukavičjega klica.«

Najbolj prodajana knjiga zadnjih dveh tednov je prvenec­ Roberta Galbraitha The Cuckoo's Calling, kar bi nemara­ lahko prevedli kot Kukavičji klic. Detektivski roman, ki je ­izšel aprila, je rekordno prodajo dosegel šele pred dobrim tednom, ko je odjeknila novica,­ da je njegova prava avtorica prekaljena literarna mačka J. K. Rowling.

Razkritje je odmevalo po svetu prek twitterja. India Knight, ki ima po poročanju Telegrapha na tem socialnem omrežju 95.000 sledilcev, je namreč zapisala, da bere zanimiv prvenec The Cuckoo's Calling.

Ena Guardianovih urednic Harriet Green jo je prek tvita vprašala, ali gre za dobro počitniško branje, in Knightova ji je pritrdila. Njuno dopisovanje je dopolnil tvit z imenom Judith Callegari, ene od sledilk Knightove, ki je priobčila, da je resnična avtorica tega romana J. K. Rowling.

Po lingvističnih sledeh

V raziskovanje avtorjeve prave identitete so se vmešali forenzični lingvisti in s pomočjo računalniških programov, ki sledijo najbolj pogosto uporabljenim besedam in besednim zvezam, potrdili, da gre verjetno za Rowlingovo.

Da za kriminalko stoji avtorica Harryja Potterja, je med drugim kazala uporaba latinskih citatov, značilna zanjo, in dejstvo, da ima Robert Galbraith istega agenta in založnika kot Rowlingova.

Sume je potrdila tudi Rowlingova, sicer nezadovoljna, da je njena skrivnost prišla na dan. Pisanje pod psevdonimom je namreč opisala kot zelo osvobajajočo izkušnjo.

Judith Callegari, ki je izdala pravo identiteto avtorja detektivke, je za to izvedela od moža najboljše prijateljice, odvetnika Chrisa Gossagea. Zaposlen je bil namreč v odvetniški pisarni Russells, ki zastopa avtorico Harryja Potterja. Rowlingova je javno izrazila svojo jezo nad potezo Gossagea in nad odvetniško pisarno Russells, na kar se je ta odzvala z javnim opravičilom.

Ob razkritju so se logično takoj pojavila ugibanja, ali ni zadeva z Robertom Galbraithom, za katerim stoji ena najbolj prodajanih avtoric, spretno vodena marketinška akcija, ki naj bi knjigo po sprva skromni prodaji popeljala na pot uspeha.

Številni komentatorji v tujih medijih so prepričani, da je Rowlingova resnično uživala v senci novega, neznanega imena – o tem, da je hotela obdržati skrivnost v kar se da ozkem krogu ljudi, naj bi pričalo tudi to, da je knjigo pod psevdonimom ponujala različnim založnikom, ki so jo zavrnili. Kate Mills iz založbe Orion je na primer priznala, da se ji je zdela knjiga čisto solidna, ni pa izstopala iz množice podobnih žanrskih izdelkov.

Rak psevdonima

J. K. Rowling je sicer le ena v vrsti pisateljev in pisateljic, ki je prevzela psevdonim. Nazadnje je literarni svet v osemdesetih letih podobno presenetila novica, da je romanopisec Richard Bachman v resnici Stephen King. Po tem razkritju je King svoj pisateljski alter ego usmrtil, rekoč, da je Bachmana ubil »rak psevdonima«.

Ena od glavnih tem, ki je vzniknila ob nedavnem razkritju resnične avtorice nove detektivke, je prav problem psevdonima. Zgodba z Robertom Galbraithom namreč ponovno govori predvsem o moči imena v umetnosti. Ime, še posebej če je uveljavljeno in znano, vpliva na to, kaj beremo in kako.

Guardianov kritik je, denimo, opozoril na dejstvo, da je The Cuckoo's Calling še pred razkritjem avtorja prejel precej dobre odzive, a to ni prispevalo k prodaji knjige. Z drugimi besedami, dejstvo, da se na knjižnih policah pojavi kakovosten literarni izdelek z ugodnimi kritikami, ne jamči za njegov komercialni uspeh.

Knjižni trg se bolj kot ne torej kaže kot neverodostojni kritik literarne produkcije oziroma zgolj utrjuje tezo, da navadno imena slavnih – ki niso vedno in nujno zaslovela zaradi kakovosti – odločajo zlasti o tem, katera knjiga bo preživela in katera ne.

K romanu

Zanimivo, roman The Cuckoo's Calling se ukvarja prav s problemom slave in zvezdništva. Privatni detektiv Cormoran Strike mora razrešiti samomor razvpite, lepe ter bogate manekenke Lule Landry, ki so ji bili vseskozi za petami radovedni novinarji in fotografi rumenega tiska. Lulin brat John Bristow je namreč prepričan, da je bila njegova sestra v resnici umorjena. Tako začne Strike ob pomoči iznajdljive tajnice Robin preiskovati sumljivo smrt in natančno branje sledi mu potrdi, da je bila temnopolta lepotica dejansko žrtev morilca.

Vozel, ki ga mora razrešiti, je povezan s tem, da je Lulo, podobno kot njenega brata, posvojil premožni par, ki ji je omogočil lepše otroštvo. Ključ za razrešitev številnih zagonetk torej leži prav v motivu posvojitve v vseh njenih dimenzijah: povezan je s tistimi, ki posvojijo otroke, s posvojenci, pa tudi biološkimi starši, ki se iz različnih razlogov odpovejo svojim otrokom.

Naslov, ki se poigrava prav z ne ravno vzornim materinskim ravnanjem kukavic s svojim podmladkom, zadeva vse omenjene plasti in pasti posvojitev. Ob tem ne gre spregledati, da je tudi Strike nezakonski sin znanega rock glasbenika in matere, ki je bila v mladosti tako imenovana supergroupie, zato ni po lastni volji povezan s svetom zvezdniške slave in z izkušnjo neskrbne matere in težkega otroštva.

Zahrbtna slava

Najbolj prepričljivo avtorica v knjigi zajame prav svet zvezdništva in slave, ki ji po uspehu serije knjig o Harryju Potterju prav gotovo ni tuj. V portretu zvezdniškega življenja se ne zadovolji z jadikovanjem nad nezavidljivim položajem zvezdnikov, ki jih v zasebnem življenju tepe lastna slava, zadržana je tudi do rumenega tiska in njegovega načina operiranja.

Svet visoke mode in njenih akterjev naslika celo s ščepcem humorja. Eden najbolj zabavnih likov v knjigi je prav modni oblikovalec Guy Somé s sočnim in slikovitim jezikom.

Po strukturi knjiga ustreza predvsem klasični detektivki, kjer nadarjeni detektiv spretno razbira ključe in na koncu po vrsti intrigantnih obratov ponudi razrešitev zločina. V času, ko zagonetne zločine razrešujejo pretežno policijski detektivi ali skupina policistov, podprta z znanstveno vednostjo forenzikov in patologov, se je Rowlingova dovolj prepričljivo vrnila k preverjenim prijemom klasičnega detektivskega romana.

Večina kritikov, od The New York Timesa do Entertainment Weeklyja, ki je vzela knjigo pod drobnogled po razkritju prave avtorice, jo je sprejela zelo dobrohotno. Poudarjajo, da je celo bolj berljiva od avtoričinega prvega romana za odrasle Nadomestne volitve, ki je izšel lani. Nekateri se navdušujejo nad glavnim junakom, nekdanjim vojakom, ki je v Afganistanu izgubil del noge, ostale prepriča avtoričin opis potrošniške kulture.

Knjiga se dejansko dobro bere ter je – kot kažejo napovedi – verjetno prva v seriji novih uspešnic Roberta Galbraitha. Četudi je The Cuckoo's Calling prepričljiv žanrski izdelek, gre pritrditi založnici Kate Mills in kritičarki USA Today, ki v tem delu ne vidita kakšnega presežka v okviru detektivskega romana.