Tiskane izdaje
Vladni revolucionarni ukrepi, ki so brez prehodnega obdobja posegli v financiranje Javne agencije za knjigo, so zaustavili izvajanje letošnjih že zaključenih razpisov. Strokovna komisija za knjižno in revijalno produkcijo je včeraj prijavitelje seznanila s stanjem in mogočimi rešitvami obsednega stanja.
Strokovna komisija za knjižno in revijalno produkcijo s področij znanosti je včeraj prijavitelje, ki so za letos dobili odobrena sredstva za sofinanciranje znanstvenega tiska, seznanila s položajem, ki je nastal po sprejetju zakona o uravnoteženju javnih financ.
Direktor Javne agencije za knjigo RS (JAK) Slavko Pregl in prof. dr. Peter Novak, predsednik komisije, sta spregovorila o prizadevanjih za rešitev nastale krize, ki od agencije in njenih uporabnikov ne zahteva nizkoproračunskega delovanja, ampak – po svojevrstnem tolmačenju zakonodaje, kakor si jo privošči ministrstvo in je po mnenju JAK napačno – neproračunsko, zunajproračunsko, nejavno financiranje javnega.
Včeraj dopoldne se je zainteresiranih, ki bi radi slišali, kako razrešiti nesmisel, zbralo za poln atrij ZRC SAZU, vendar jim rešitve ni ponudil nihče. Z »druge strani« je nastopil le v. d. generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost dr. Borut Rončevič, a je po kratkem nastopu vehementno odšel.
Kaj je povedal urednikom znanstvenih zbirk in revij? V oblastni množini je razložil, da je država v javnofinančni stiki, in zagotovil, da zasleduje dva cilja – po eni strani skrb za znanstveno publicistiko, po drugi smotrno trošenje javnih sredstev. Med ukrepi, ki bi zagati odpomogli, je omenil možnost, da se sofinanciranje znanstvenega tiska (zopet) prenese na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost, čeprav doslejšnje izkušnje to možnost razkrivajo kot manj ugodno.
V včerajšnji izjavi za medije je strokovna komisija za knjižno in revijalno produkcijo s področij znanosti opozorila, da za delovanje agencije na področju znanosti superministrstvo oziroma ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport poleg subvencij za izdajo publikacij priznava samo stroške objav razpisov v uradnem listu, sejnine strokovne komisije ter enega zaposlenega, ne priznava pa stroškov prostora, pisarniškega materiala, pošte, telefona, elektrike, računovodske izvedbe izplačil subvencij...
Ker je JAK že zmanjkalo sredstev za izvajanje sicer že zaključenih razpisov, je ustavila delo, saj nima sredstev za pokritje stroškov izplačevanja programskih sredstev oziroma subvencij za izdajo publikacij. To se dogaja agenciji, ki jo je maja 2009 ustanovila vlada in v temeljnem aktu o sistemizaciji predvidela devet zaposlenih, od tega tri za področje znanosti.
Pred prenosom izvedbe sofinanciranja znanstvenega tiska na JAK so na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost (ARRS) to delo opravljali trije strokovni sodelavci ob pomoči treh administratorjev in sodelavcev iz pravne in finančne službe.
JAK je za izdajanje znanstvenih publikacij skrbela bistveno učinkoviteje kot prej ARRS, področje, ki sta ga prej urejali dve ministrstvi, je poenotila in racionalizirala in skratka prinesla več koristi kot stroškov. Odslej je vlada pripravljena plačevati delo manj kot enega zaposlenega na področju znanosti in nič stroškov poslovanja!
Če bo tak drastičen poseg obveljal, opozarja strokovna komisija JAK, to ne bo samo pogubno za obstoj edine institucije, ki v Sloveniji celovito skrbi za izdajanje znanstvenega tiska in s tem za razvoj slovenske znanstvene terminologije in uveljavljanje slovenske znanosti v tujini, ampak predvsem za znanost samo.
Najboljše slovenske znanstvene revije so vložile leta in desetletja zavzetega dela, da so prišle v najbolj ugledne svetovne bibliografske baze, kot sta na primer Science Citation Index in Social Sciences Citation Index. Radikalno zmanjšana sredstva v celoti ogrožajo tudi načrtovani projekt enotnega spletnega portala za znanstvene in literarne revije.
Da bi preprečila nastajajočo škodo, se je strokovna komisija JAK odločila za posebno potezo: z dopisom, ki sta ga podpisala Pregl in Novak, je na štirideset uspešnih slovenskih podjetij naslovila prošnjo za finančno pomoč. V dopisu se podpisnika opravičujeta, ker »beračita« za sredstva, potrebna za delovanje javne agencije, vendar to gesto razlagata tudi z zakonom o uravnoteženju javnih financ, ki tako obnašanje JAK pravzaprav določa.
Koliko hočeta gospoda naberačiti? 30.120 evrov. Kako nagovarjata menedžerje? Polagata jim na dušo, da je znanstveni tisk za Slovenijo izjemnega pomena, seveda tudi za slovenska podjetja. Znanstveniki, ki morajo publicirati, so z omenjenim varčevalnim ukrepom izjemno prizadeti, dodajata, saj do konca leta ne bodo dobili odobrenih sredstev. JAK bo oziroma bi morala letos sofinancirati izdajo 117 znanstvenih, 20 poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij in 150 znanstvenih monografij.
