Tiskane izdaje
Zadnjič smo končali s tremi, pomensko v bistvu enakimi tujkami, katerim bi lahko dodal še eno, pa čeprav bolj zaradi doslednosti. To je kit, pa ne gre ne za žival ne za tesnilno snov v gradbeništvu, temveč za nekoliko poseben komplet. Seveda je tudi to »prevod« angleške besede kit (garnitura predmetov ali opreme za poseben namen). Pojavljati se je namreč začel tudi ta, vendar za zdaj še ni dosegel tolikšnih razsežnosti kot set.
Dalje, pridevnik napreden je primeren za opis oseb, idej in držav z vidika družbeno-gospodarske razvitosti. Napreden je denimo človek, ki deluje v korist družbe in njenega razvoja (napreden politik podpira napredna gibanja), ali pa tisti, ki upošteva novejše strokovne pridobitve (napreden gospodarstvenik). Napredno je lahko tudi gospodarjenje, gospodarsko napredna država pa je tista z velikim narodnim dohodkom na prebivalca in/ali z visoko stopnjo gospodarske rasti.
Vendar se stvari spreminjajo. Tam od druge polovice 80. let se je, pod vplivom angleškega pridevnika advanced, začela uveljavljati raba pridevnika napreden tudi in še zlasti za opis zahtevnejših »artefaktov«, to je strojev, naprav, računalniških programov (denimo iskalnikov oziroma njihovih zapletenejših in zmogljivejših različic) itd.
Pridevnik advanced ima seveda več pomenov, a tu nas zanima le eden, in sicer (tak, ki je na) višji (ravni kot drugi), drugače povedano, zelo sodoben, razvit in kompleksen.
Kako naj torej prevedemo recimo zvezo advanced computer? Ne »napreden računalnik«, kar je danes že skoraj pravilo, temveč sodoben, dober, najmodernejši, zmogljiv itd. Možnosti je več. Tudi advanced mathematics, ali krajše advanced math, zagotovo ni napredna, temveč višja matematika. Skratka, ta angleški pridevnik je, podobno kot samostalnik abuse, nekakšen instant nadomestek za več različnih pomenov, za katere nam slovenskih izrazov zagotovo ne manjka.
Nekaj podobnega kot za garnituro oziroma komplet velja tudi za samostalnik diplomanti. Naravnost neverjetno je, kako hitro ga izpodriva angleški izraz alumni (lat. alumni, edn. alumnus, posinovljenec, dijak, študent).
Razlaga, da so alumni ožji pojem kot diplomanti, ker gre za diplomante ravne te in ne katere druge fakultete, je šepava, da bolj ne more biti. Če ima oziroma če bi imela denimo ljubljanska ekonomska fakulteta na svoji spletni strani razdelek Klub diplomantov, bi pa ja bilo vsakomur jasno, da niso mišljeni tisti, ki so diplomirali recimo na fakulteti za arhitekturo! Toda ne, ekonomska ima Klub alumnov, ker je njeno vodstvo »alumne« videlo oziroma jih nenehno videva na spletnih straneh tujih, zlasti ameriških visokošolskih portalov. In pri mnogih drugih slovenskih visokošolskih ustanovah ni nič drugače: zveza klub diplomantov nam v iskalniku Najdi.si sicer še vedno vrne skoraj 41.600, zvezi klub alumnov in alumni klub pa vsaka po nekaj več kot 18.000 zadetkov. Vendar je treba upoštevati, da imajo spletne strani z alumni praviloma oboje, torej tudi prevod diplomanti (poseben primer je Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, ki ima celo Alumni klub diplomantov, kar je približno tako kot bečka viner šnicla). Če iščemo samo po alumnih, nam slovenski iskalnik vrne skoraj 72.000 zadetkov.
Skratka, teh klubov je veliko. Da ga najdemo tudi na spletni strani tako zglobalizirane ustanove, kot je GEA College, me ne preseneča, zanimivo pa je, da ima pod razdelkom Alumni klub tudi Seznam diplomantov. Zakaj ne »Seznam alumnov«? Morda pa le še niso čisto izgubljen primer.
Za konec še nekaj o glagolu terjati. Najprej zgled: V zadnjih mesecih vojne so potekali izredno težki boji, ki so terjali številne žrtve. Ugovor se glasi, da boji ne morejo (od) nikogar nič terjati, ker da jim ni nihče nič dolžan. Pravilna raba naj bi bila samo terjati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti, v omenjenem zgledu pa težki boji so zahtevali številne žrtve.
Glagol terjati ima tri osnovne pomene. Prvega smo že omenili, drugi je odločno zahtevati kaj, denimo ljudstvo terja svoje pravice. Pri tretjem gre za izražanje nujnosti, potrebnosti česa, denimo problem terja hitro rešitev, v stilno zaznamovanem podpomenu pa na primer nesreča je terjala več smrtnih žrtev (v njej je bilo več mrtvih).
Če bi hoteli zadevo jemati tako konkretno in dobesedno, bi moral pridržek veljati za oba glagola, tako za terjati kot zahtevati. Toda ne glede na to, da ima vsak od njiju več (pod)pomenov, je treba pri tem poudariti predvsem dejstvo, da v jeziku brez simboličnega izražanja pač ne gre. Boji torej lahko tudi terjajo žrtve.
