Jezikovni kotiček (17)

Zadnja večerja, objokovanje in »z besom me muči«

Objavljeno
03. september 2012 17.35
Švagelj Tomaž, Znanost
Švagelj Tomaž, Znanost

O problemu slabih filmskih prevodov je bilo v Pismih bralcev že marsikaj povedno, nekaj tudi v naših kotičkih, tole pa je zadeva, o kateri resnično ne morem molčati. Zadnjič so namreč na nordijskem televizijskem kanalu Viasat History predvajali izobraževalni dokumentarec Caravaggievo Zajetje Kristusa. Zajetje? Ja, tako je bilo prevedeno, šlo pa je za delo tega italijanskega baročnega slikarja z upodobitvijo znanega novozaveznega prizora, imenovanega Kristusa primejo.

V umetnostni zgodovini je takih stalnih zvez vse polno, kar seveda ne velja samo za slovenščino (niti samo za to stroko); na primer boj kentavrov in Lapitov, tri gracije, Parisova sodba, boj z Amazonkami, dvanajst Izraelovih rodov, Salomonova sodba, poklon treh kraljev, krst v Jordanu, cela vrsta ugrabitev (Sabink, Evrope, Helene, Leukipovih hčera, Prozerpine, Rebeke), Marija (zavetnica s plaščem, z detetom, Snežna), večerja v Emavsu, zadnja večerja, poslednja sodba, štirje apokaliptični jezdeci. So pa nekatere »zveze« seveda tudi enobesedne, med najbolj znanimi so zagotovo oznanjenje, obiskovanje, Brezmadežna, križanje, objokovanje, Sočutna (Pieta), vnebohod, vnebovzetje, vstajenje.

In kdor si upa prevajati besedila s tega področja, mora ne le razumeti tovrstne izraze in stalne zveze v izvirnem, temveč mora nujno poznati tudi te v našem jeziku. Te še zlasti, saj so bistvenega pomena. Denimo angleških taking of Christ oziroma arrest of Jesus ali italijanske arresto di Gesù se ne prevaja kar s prvo besedno zvezo, ki nam ob tem pade na pamet, temveč je treba uporabiti tisto, ki v umetnostni zgodovini pri nas že obstaja. Gre pač za terminologijo, ki je ne smemo kar poljubno spreminjati in prilagajati svojemu (ne)znanju.

Vrnimo se še k »zajetju Kristusa«. Zajetje v slovenščini pomeni predvsem vodno zajetje, ko gre za odvzem svobode posameznikom, pa je s tem izrazom mišljeno dejanje, katerega posledica je (vojno) ujetništvo, na primer zajetje vojakov, mornarjev, gverilcev, diverzantov, dezerterjev, lahko tudi talcev, itd., nikoli pa ne aretacija ali prijetje. Praktično vsak kulturni jezik ima najmanj en izraz s pomenom Kristusa primejo; tako nemščina Die Gefangennahme Christi, španščina Juicio de Jesús, francoščina Arrestation de Jesus ...

Kdor se na umetnostnozgodovinsko stroko in njeno izrazoslovje ne spozna, naj tovrstno opravilo raje prepusti komu drugemu, pa tudi naročnik naj seveda dobro premisli, komu ga bo zaupal. Izdelka bomo potem, pred televizijskimi zasloni, navsezadnje deležni vsi, ne le strokovnjaki.

Neverjetno je, kaj vse si ljudje umišljajo in predstavljajo, ko gre za, recimo temu tako, ljubiteljsko prevajanje iz tujih jezikov v slovenščino. In kaj vse verjamejo. Tako smo nekoč v srednji šolo enega od naivnejših vrstnikov že skoraj povsem prepričali, da besa me mučo pomeni z besom me muči, čeprav je razlika med tem in močno me poljubi, kar besame mucho po špansko pomeni, zagotovo bistvena.