Tiskane izdaje
Veliko je strokovnih izrazov, krajše têrminov, ki se ne uporabljajo le v strokovnem, temveč v veliki meri tudi v splošnem knjižnem jeziku. In v kotičku nas seveda zanimajo samo taki.
Pri ugotavljanju (ne)pravilnosti te ali one različice so težave skorajda neizogibne. Navsezadnje se nejasnosti in dvomi začnó že pri vprašanju, kateri strokovnjak je bolj primeren za arbitra: tisti za stroko, iz katere prihaja termin, ali nemara jezikoslovec, v našem primeru torej slovenist. Prvi praviloma nima potrebnih jezikovnih veščin, to je ne zna dobro slovensko, drugi pa ne pozna stroke, iz katere prihaja sporni izraz. Pa smo tam.
Za ilustracijo si oglejmo nekaj konkretnih primerov. Stroka, ki je v splošni periodiki precej udeležena, je brez dvoma fotografska tehnika, kamor spadajo fotoaparati in nekateri njihovi sestavni deli, zlasti svetlobna tipala in (izmenljivi) objektivi, ter njihovo delovanje. Je že tako, da je fotografiranje zelo prijeten in tudi koristen konjiček, zato se o njem veliko piše, kar pa brez ustreznih izrazov ne gre. Knjižna slovenščina jih premore kar nekaj, posamezni fotografi pa kljub temu čutijo močno potrebo po »jezikovnem inoviranju«.
Tako nekateri že nekaj časa niso več zadovoljni z ustaljenima izrazoma tipalo (angl. sensor) in ločljivost (resolution), temveč prisegajo na otipalo in še zlasti na razločljivost. Pri tem niti ne gre toliko za dejstvo, da s tem isto povedo z več črkami, kar je že samo po sebi korak nazaj, temveč da rušijo, kar je v jeziku že doseženo, da so torej pri tem zagrešili dve jezikovni napaki. Kdor hoče v svoj strokovni jezik, in hkrati tudi v slovenski knjižni jezik nasploh, uvesti novo besedo ali njeno novo različico, bi lahko najprej pogledal vsaj v SSKJ. In pri tem morda spoznal, da je njegov poseg pravzaprav odveč.
Pred leti je v centralni redakciji našega uredništva izbruhnila kratka in rahlo žolčna razprava. Šlo je za besedno zvezo ogljikovi hidrati in, recimo temu tako, nadomestni izraz karbohidrati, uporabljen v članku nekega strokovnjaka za prehrano. Avtor, kot se pri naravoslovno-tehniških strokovnjakih pogosto dogaja, ni bil posebej vešč slovenščine. No, ta še sploh ne, saj je dolgo živel v ZDA, kjer je tudi diplomiral. Izraz karbohidrati, suženjski prevod angleškega carbohydrate, mu je bil intimno seveda veliko bližji kot slovenski ogljikovi hidrati. Redaktorka te povsem neustaljene tujke v članku sicer ni spregledala, poslovenila pa je tudi ni. Za vsak primer. Avtor se je na prehrano spoznal veliko bolj kot ona in bala se je, da bi s takim posegom lahko spremenila pomen ali vsaj pomenski odtenek izraza in s tem celotnega stavka. Bojazen je bila seveda popolnoma odveč, saj med »karbohidrati« in ogljikovimi hidrati ni prav nobene pomenske razlike. Skratka, jezikovna napaka je bila nazadnje v osrednjem slovenskem dnevniku, čisto brez potrebe, tudi objavljena (kar je bil povod za omenjeni »izbruh« v uredništvu).
Vendar do neupravičenih sprememb ustaljenih izrazov te vrste žal ne prihaja samo v časopisju. Denimo profesorja ljubljanske fakultete za strojništvo sta kot recenzenta v knjigi Motorno vozilo (TZS, 1999) motorno in odmično gred zgolj na podlagi osebnega okusa spremenila v ročično oziroma odmikalno gred, konstrukcijo pa (nedosledno, samo ponekod) v gradnjo. In začudeni bralec si najbrž misli, hja, profesorja že vesta, saj sta strokovnjaka. Seveda sta, toda ne za slovenščino! Za osvežitev spomina samo povejmo, da gre za dela motorja z notranjim zgorevanjem: odmična gred odmika ventile z njihovih sedežev, motorna pa silo prek ojnic prenaša z batov na menjalnik, pri čemer premo gibanje spreminja v krožno. Strogo strokovna izraza? Niti ne, najdemo ju tudi v SSKJ.
Pri nedoslednem »prevodu« konstrukcije v gradnjo gre očitno zgolj za puristični izpad, pri čemer je treba povedati še to, da se besedi pomensko celo razlikujeta. Gradnja je glagolnik od graditi, to je delati z materialom, zlasti gradbenim, da kaj nastaja, konstrukcija pa je bodisi tisto, kar nosi, podpira, povezuje objekt (stavbo, stroj, vozilo), bodisi tak objekt sam, natančneje njegovo nosilno ogrodje brez vsakršne opreme, v gradbeništvu na primer jeklena konstrukcija. Drugače povedano, gradnja ni konstrukcija in konstrukcije se ne da posloveniti v gradnjo.
