Tiskane izdaje
Nadaljujemo s hiperkorektnostjo, s katero smo morali prekiniti zaradi »urgentnega« vprašanja heker ali kreker. Začnimo pa z dvema zgledoma.
Ne sme se reči, pravijo, da se je po vseh peripetijah na koncu to in to izkazalo, temveč le pokazalo. Na primer po preiskavi se je pokazalo, in ne izkazalo, da je kriv. Toda ena beseda ima lahko več pomenov, denimo glagol izkazati se jih ima štiri: pokazati veliko sposobnost, pripravljenost, požrtvovalnost (1), dokazati, navadno z dokumenti, svojo identičnost (2), izkazati se hvaležnega, vrednega zaupanja, izkazati se mojstra, moža, prijatelja (3), in postati jasen, očiten (4), na primer resnica se je kmalu izkazala, ali pa, izkazalo se je, da je nedolžen, itd. SSKJ pri tem pomenu navaja le, da se navadno uporablja v tretji osebi, drugače pa je četrti pomen glagola izkazati se naveden brez kvalifikatorja, kar pomeni, da je stilno nevtralen in ga lahko mirne duše uporabljamo tudi v knjižnem jeziku.
Še bogatejši je v tem pogledu glagol zastaviti, ima kar deset pomenov. Prvi je s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno (denimo zastaviti cesto z ovirami), sedmi pa seznaniti koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev, na primer zastaviti komu vprašanje, tudi uganko. Ni torej res, kot hočejo nekateri, da lahko vprašanje nekomu le postavimo in ne zastavimo. Glagol postaviti ima osem pomenov in samo peti izraža dejanje, kot ga določa samostalnik, na primer učitelj mu je postavil tri vprašanja. K številu pomenov je treba še dodati, da ima drugi pomen dva in prvi celo štiri podpomene.
Je pa seveda res, da ima na tem področju najbrž vsak od nas kakšno svojo bolečino, iz katere potem izhaja taka ali drugačna hipekorektnost ali vsaj intimna ali celo podzavestna težnja po njeni uveljavitvi (pri tem gre največkrat za posamezne besede ali besedne zveze). To samo po sebi ni še nič slabega, le zavedati se moramo, da ne gre za napako, temveč le za naš predsodek.
Vzemimo primer hamburgerja. Beseda se v angleščini prvič pojavi leta 1884, in pomeni tisti dobro znani zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, serviran v kruhu. Nespremenjena je bila sprejeta v slovensko jezikovno rabo, a je v prvi knjigi SSKJ iz leta 1987 še ni oziroma je, a le v pomenu hamburška slanina in s kvalifikatorjem pog. (pogovorno).
V elektronski izdaji SSKJ najdemo že oba, torej tudi zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, serviran v kruhu, vendar brez kvalifikatorja. In še vedno v različici hamburger, ne hamburgar, kot bi bilo pravilno. Toda danes seveda ne more nihče reči, da je oblika hamburger napačna, saj je popolnoma uveljavljena. Oblike kot špricer, bokser itd. so, da ne bo kakšne pomote, za zborni jezik še vedno nesprejemljive, razen če gre za pasmo bokser (nekaj drugega so vozila boxer, na primer kombi Peugeot Boxer, in plovila s tem imenom, denimo vojaška ladja HMS Boxer).
Nazadnje pa še nekaj o temi za enega od naslednjih kotičkov. Nekateri so mnenja, da v okvir hiperkorektnosti sodi tudi purizem, ali pa vsaj, da je meja med obema včasih precej zabrisana. Vendar se bomo v naših prispevkih držali načela, da gre pri purizmu vendarle pretežno za izločanjem tujih prvin.
