Tiskane izdaje
Z dr. Alenko Kavčič - Čolić, predstojnico enote za razvoj knjižničarstva v nacionalni knjižnici, smo se pogovarjali o poteh, ki jih nacionalni knjižnici piše splet
Kaj je mednarodni konzorcij za trajno ohranjanje spletnih vsebin in kakšno je njegovo poslanstvo?
To je najpomembnejši mednarodni konzorcij ustanov, ki se ukvarjajo z razvojem orodij, standardov in dobrih praks pri trajnem ohranjanju spletnih vsebin. V IIPC je včlanjenih več kot štirideset organizacij iz več kot 25 držav. Med njimi so Internet Archive, Kraljeva knjižnica Nizozemske in skandinavske nacionalne knjižnice, ki so med prvimi začeli zajemati spletne strani, kakor tudi večje nacionalne knjižnice, npr. Kongresna knjižnica, Britanska knjižnica, nacionalne knjižnice Francije, Japonske, Kanade, Kitajske, Singapurja, univerzitetne knjižnice in organizacije, ki se na različne načine ukvarjajo z zajemom spletnih strani.
Poslanstvo IIPC je pridobivanje, trajno ohranjanje in omogočanje dostopa do znanja in informacij na spletu predvsem prihodnjim generacijam. IIPC tudi spodbuja globalne izmenjave izkušenj in vzpostavlja mednarodne povezave.
Na letošnji generalni skupščini, ki poteka deset let po ustanovitvi konzorcija, ugotavljate, ali obstoječa organizacija sledi potrebam članic?
V pripravi je triletni načrt delovanja, obenem si bo konzorcij prizadeval za nadaljnjo aktivno vlogo pri standardizaciji postopkov in orodij, ki jih razvija, ter za razširjanje znanj in izkušenj med članicami, ki bi to potrebovale. Med področji, ki jim v zadnjih letih dajemo večjo težo, je tudi razvoj metod za ugotavljanje kakovosti pri zajemu in trajnem ohranjanju spletnih strani, kar je zanimivo tudi za spletni arhiv NUK.
NUK se z arhiviranjem spleta ukvarja že več kot desetletje.
Prva dela leta 2008 so bila eksperimentalna in zaradi rudimentarnih ali nedodelanih orodij niso bila uspešna. Poleg tega smo nov zakon o obveznem izvodu publikacij, ki je omogočil NUK zajemanje vsebin na spletu, dobili šele leta 2006. Vendar to delo zahteva kadre s specifičnim znanjem bibliotekarstva in informatike. Ker takih sodelavcev nimamo dovolj, izvajamo le selektivne zajeme spletnih mest. Zavedamo se, da bi morali splet zajemati tudi po domeni .si, vendar žal to zaradi kadrovskih in finančnih omejitev trenutno ni mogoče.
Kaj torej danes uporabnik najde na spletnem arhivu?
Spletni arhiv vsebuje pomemben del pisane slovenske kulturne dediščine, ki v zadnjih letih vse bolj pospešeno nastaja tudi na spletu. Zbranih je okrog tisoč spletišč iz dvanajstih področij oziroma okrog petdeset milijonov spletnih strani ali 6 TB podatkov. Težko rečem, koliko odstotkov celotnega spleta je to, ker še ne izvajamo domenskih zajemov. Glede na večdimenzionalnost gradiva na spletu ga ne moremo primerjati z drugim gradivom.
Vsekakor splet predstavlja nov medij človeške kreativnosti, katere ohranjanje je temelj poslanstva nacionalne knjižnice; prav bodoči uporabniki gradiv podelijo smisel ohranjanju.
Kako blizu ste si z družbenimi omrežji?
Spletna družbena omrežja so v zadnjih letih pomemben odsev sodobnega življenja. Leta 2012 je IIPC sofinanciral Britansko knjižnico pri razvoju prototipa aplikacije twittervane, ki je sposobna zajemanja in analize tvitov ter omogoča dostop do URL-jev, ki so omenjeni v njih. Letos se je ta projekt nadaljeval. Britanski knjižnici bo omogočil izboljšanje prototipa tako, da bo ta lahko izvajal različne analize zajetih tvitov. Twitter je zanimiv, ker vsebuje jedrnate informacije, ki so odraz določenega zgodovinskega, političnega, znanstvenega ali kulturnega konteksta.
Kolegi v Kongresni knjižnici imajo največ izkušenj s facebookom. Prave rezultate bomo dobili, ko bodo potekale analize zajemov in njihove uporabe. Seveda tudi NUK sledi najnovejšemu razvoju na tem področju, o zadnjih izkušnjah in dognanjih na tem področju bomo več izvedeli v naslednjih dneh.
Prihodnost je najbrž zavita v temo; nihče ne ve, kaj bo mogoče, kaj bo uporabnik potreboval.
Spletna produkcija ima kratko življenjsko dobo. Danes mnogi še ne gledajo na splet kot na ogledalo družbe; vendar dostop in uporaba interneta rasteta, kot tudi njegova vloga v življenju ljudi. Zato bo splet v prihodnosti brez dvoma vir različnih raziskav; od analiz spletnih predvolilnih kampanj do raziskave vpliva različnih znanstvenih dosežkov na družbo. Ker hranimo za prihodnje uporabnike, je težko natančno predvideti, kako bodo tovrstni podatki uporabni oziroma uporabljeni. Naš cilj je, da bo teh podatkov čim več in da bodo v čim bolj dostopni.
So te ambicije dovolj velike?
Ambicije so velike, realizacija pa žal pogojena s finančnimi in kadrovskimi omejitvami. Spletni arhiv bo javno dostopen v naslednjih dneh. Kmalu bi si želeli začeti z domenskimi zajemi, kakor tudi z zajemom slovenskih družbenih omrežij. Če nam to ne bo uspelo, bomo v vsakem primeru poskušali ohraniti čim več vsebin na spletu za naše zanamce.
