Kdo vlada Sloveniji?

Ljubljana – Kdo vlada Sloveniji, je vprašanje, ki si ga je postavil urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin. Rezultat raziskovanja je doktorska disertacija na FDV, pred dnevi pa je pri Mladinski knjigi izšla predelana različica, knjiga Omrežje moči.

V uvodnem teoretičnem delu se Žerdin poigra z razkolom med sprtima tradicijama – ali govorimo o eliti ali vladajočem razredu –, nato pa v empiričnem delu postavi bralca v pozicijo, v kateri se mu prav hitro potrdi večna domneva, da so vsi med seboj povezani. Omrežji, ki sta zanimali urednika Sobotne priloge med več kot desetletje dolgim raziskovanjem, sta gospodarsko in politično, natančneje: kaj se zgodi z gospodarskim omrežjem, ko se zamenja politična oblast.

Na primeru majhne Slovenije se je zrušila železna zakonitost, da kdor obvladuje gospodarsko sfero, obvladuje tudi politično. »Pri nas je drugače: ko se zamenja politična oblast, se bistveno spremeni tudi omrežje ekonomske elite,« ugotavlja Ali Žerdin. Ugotovitev je potrdil na podlagi podatkov. V program, ki se imenuje Pajek, je vpisal člane uprav oziroma vodstev podjetij ter člane nadzornih svetov in nastala so omrežja, iz katerih je mogoče razbrati, katere so središčne osebe v Sloveniji. Primerjal je podatke iz štirih političnih prelomnic med letoma 2004 in 2009. Tako je bil leta 2004 središčna oseba v Sloveniji tedanji predsednik uprave Kada Borut Jamnik, leto pozneje predsednica nadzornega sveta Kada Andrijana Starina Kosem, leta 2006 direktor Kada Tomaž Toplak, leta 2009 predsednik uprave Soda Tomaž Kuntarič.

»Ko govorimo o omrežjih, hitro zaidemo na področje, kjer je veliko špekulacij in malo analiz,« priznava Ali Žerdin, »toda moji kriteriji so zelo strogi. Podatki so zbrani iz sodnih registrov, do njih se ne opredeljujem, je pa razvidno, kdo so ljudje, ki imajo največ moči. Ker se njihova imena ves čas spreminjajo, lahko ugotovimo, da igro znotraj ekonomskega omrežja določa politika. Ljudje, ki so v središču ekonomskih omrežij, so tam zato, ker jih je tja postavila politika.«