Kje si, Cervantes?

Španci so se odločili, da bodo po skoraj štirih stoletjih našli zadnje počivališče Miguela de Cervantesa.

Objavljeno
28. april 2014 14.27
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

V teh dneh je ob Williamu Shakespearu (1564–1616), ki se je rodil pred 450 leti, vsekakor aktualen tudi njegov španski pisateljski kolega in sodobnik Miguel de Cervantes, pionir evropskega romana (1547–1616). Povezuje ju neobičajen podatek, da sta oba umrla na isti datum, to je 23. aprila 1616, kar je bil tudi povod, da so prav 23. april razglasili za svetovni dan knjige.

Podatek je neobičajen, ker ne pomeni, da sta tudi dejansko umrla istega dne. Datum Cervantesove smrti je določen na podlagi modernega gregorijanskega koledarja, medtem ko je 23. april pri Shakespearu določen na podlagi starodavnega julijanskega koledarja, pri katerem so Britanci vztrajali še v 17. stoletju, in pomeni 3. maj. Dramatik je torej živel deset dni dlje.

Od smrti obeh bo čez dve leti minilo okroglih 400 let, Španci pa se se odločili, da bodo, če bo le mogoče, avtorja Don Kihota po dolgih stoletjih srečali tudi v živo. Po pisanju BBC so španski forenziki znova napovedali raziskavo samostanske cerkve reda svete Trojice (Trinitarskega reda) v Madridu; iz virov je namreč znano, da so pisatelja, ki je umrl slaven, a je tolkel revščino, pokopali prav v tej cerkvi. Natančna točka njegovega groba ni znana, saj ga po pogrebu niso počastili z nikakršnim spominskim obeležjem. Odlolžili so se mu šele kasneje, ko so mu spominsko obeležje postavili na fasadi cerkve, ki so jo sicer po Cervantesovih časih prenovili in razširili.

Sedaj bodo raziskali tla in stene cerkve, in sicer z globinskim radarjem. Pričakovati, da bi ta priprava razkrila, katero zadnje počivališče je Cervantesovo, bi bilo sicer podobno boju z mlini na veter, a bodo raziskovalci z njo odkrili predmete pod cerkvenim tlakom.

»Radar vam ne more povedati, če je grob Cervantesov, a vam razkrije točko, kjer grob je,« je sedmi sili zaupal vodja raziskovalcev Luis Aval.

Delikatno delo, torej ekshumacija morebitnih Cervantesovih zemeljskih ostankov in njihovo identificiranje, bo šele sledilo. Pričakujejo, da bodo raziskave potekale več mesecev, račun zanje pa naj bi na koncu znašal okoli 100 tisoč evrov.