Knjige, ki navdihujejo filme

Ko filmski industriji primanjkuje idej, se zateče k pisateljem.

Objavljeno
03. januar 2013 11.52
Jožica Grgič, kultura
Jožica Grgič, kultura

Filmski industriji v Hollywoodu se že nekaj časa ne piše ravno najbolje. V ameriških kinih je iztržek od prodanih vstopnic leta 2012 padel na 1,28 milijarde dolarjev, kar je najnižja vsota od leta 1995. Kriza se kaže tudi tu.

Živimo v obdobju, ko je vsebine vse manj in filmi nimajo več takšnega vpliva na ameriško kulturo, kot so ga imeli v času, ko so posneli V vrtincu ali Botra. V poldrugem mesecu predvajanja filma The Master (Gospodar), ki ga je kritika zelo pohvalila in je prejel že nekaj nagrad, si ga je ogledalo približno 1,9 milijona gledalcev.

Številka je precej nižja od števila televizijskih gledalcev, ki so si v tem času ogledali katero izmed bolj priljubljenih serij na kabelskih televizijah, kot so na primer Oglaševalci (Mad Men) ali Živi mrtveci (The Walking Dead). Za filme, ki jih predvajajo v kinih, je pač treba kupiti karte, medtem ko je ogled filmov ali TV-nadaljevank zastonj, ko enkrat plačamo naročnino.

Po klasiki

Zato ni presenetljivo, da filmska industrija, ki si želi znova osvojiti gledalce, vse pogosteje posega po znanih romanih velikih pisateljev. To seveda ni nič novega. Ano Karenino so od leta 1914 posneli trinajstkrat. Zadnji film po tem Tolstojevem romanu, posnet leta 2012, je britanski v režiji Joeja Wrighta. Čez teden dni bo na rednem sporedu v slovenskih kinih po silvestrski predpremieri v Kinodvoru.

Veliko pričakovanje Charlesa Dickensa so od leta 1917 posneli tudi približno tolikokrat in prav tako Hugojeve Nesrečnike. Nazadnje je ta literarna mojstrovina, ki jo danes bere malokdo, navdihnila lani posneti muzikal, ki si ga je ogledalo 60 milijonov gledalcev v 43 državah.

Gotovo se še spominjate filmske upodobitve Velikega Gatsbyja pisatelja Francisa Scotta Fitzgeralda, v katerem sta leta 1974 nastopila Mia Farrow in Robert Redford, zdaj pa čakamo na peti film v režiji Avstralca Baza Luhrmanna z Leonardom di Capriom in Carey Mulligan v glavnih vlogah.

Film za svetovno slavo

Več sto pisateljev danes piše romane v upanju, da bodo po njih posneli film ali vsaj TV-serijo, kar bi jim pomagalo do svetovne slave. Nazadnje je čast in slava doletela kanadskega pisatelja Yanna Martela, po čigar z bookerjem nagrajeni knjigi Pijevo življenje je lani posnel film oskarjevec Ang Lee in je ta čas na ogled tudi v Sloveniji.

Čeprav so pred tem številni režiserji trdili, da knjige ni mogoče spraviti na filmsko platno, je Ang Lee dokazal, da je to izvedljivo. Skeptiki so menili, da nadrealnega in atmosferičnega romana ne bo mogoče posneti, vendar je film deležen pozitivnega odziva kritikov in gledalcev.

Od visoke literature do stripov

Film je od nekdaj črpal navdih iz literarnih del, bodisi iz visoke literature, ki so jo pisali Flaubert, Tolstoj, Dostojevski, bodisi iz lahkotnejših del, od Georgesa Simenona do Stephena Kinga ali v zadnjem času Stephenie Meyer.

Tudi stripovski junaki so se večkrat preselili na filmska platna, na primer Batman, Spider-Man ... Uspešna je bila zlasti različica Catwoman z Anne Hathaway, v kateri je svet krutosti tako nazoren, da je film v marsičem presegel književni vir, v tem primeru strip.

Nekateri kritiki pravijo, da je zadnji filmski režiser, ki je bil sposoben narediti umetniški film, osvobojen vseh konvencionalnosti, Quentin Tarantino, ki je leta 1994 s filmom Šund (Pulp Fiction), nagrajenim tudi z oskarjem, spregovoril v jeziku vse generacije. Z zadnjim filmom, posnetim lani, Django brez okovov (Django Unchained), ki ga bomo še ta mesec videli tudi pri nas, je dosegel nepredstavljivo raven nasilja, s katero je znova očaral filmske sladokusce.

Težavna prepričljivost

Nekateri režiserji, ki so se v preteklosti zatekali k literarnim predlogam, so znali ustvariti filmske mojstrovine, kot sta na primer Apokalipsa zdaj in Blade Runner. Čeprav sta Francis Ford Coppola in Ridley Scott filma posnela po literarnih predlogah Josepha Con­rada in Philipa K. Dicka, lahko govorimo o povsem avtorskih delih.

Večina režiserjev, ki snemajo filme po znanih literarnih delih, pa se zateka k bogati scenografiji in kostumografiji, filmskim divam in izjemno dragi produkciji, a kljub temu ne prepričajo gledalcev, saj so kinodvorane po svetu vse bolj prazne.

Treba se bo sprijazniti s tem, da bodo računalniki, ipadi in pametni telefoni v prihodnje krojili tudi usodo filma. O obisku kinematografov v Sloveniji za lani še ni uradnih podatkov, leta 2011 pa si je v njih dolgometražne filme ogledalo 2,8 milijona gledalcev oziroma dobrih dvajset tisoč manj kot leto prej.

Sodobni pisci

Kateri živi pisatelji prednjačijo po številu filmskih adaptacij in zaslužku? Po podatkih Hollywood Reporterja je na prvem mestu Američan Stephen King. Njegove kratke zgodbe in romani so navdihnili kar 156 filmov in epizod serij.

Med njegovimi deli je treba omeniti Izžarevanje (The Shining) s Kubrickovo adaptacijo, Rita Hayworth and Shawshank Redemption (adaptiral Frank Darabont) in njegov prvi roman Carrie (adaptiral Brian De Palma). Naslednje leto pričakujemo novo filmsko verzijo tega romana.

Na drugem mestu je ameriški pisatelj Elmore Leonard, po čigar knjigah so posneli dvajset filmov in sedem serij. Njegova zgodba 3:10 za Yumo (3:10 to Yuma) je filmsko adaptacijo doživela dvakrat, leta 1957 in 2007. Vrhunec holivudske kariere je doživel v svojih poznih letih po zaslugi Quentina Tarantina (film Jackie Brown) in Stevena Soderbergha (Daleč od oči). Čeprav Leonard vstopa v 88. leto, še vedno piše.

Tudi na tretjem mestu je Američan – Nicholas Sparks. Vseh njegovih šestnajst romanov se je znašlo na seznamu bestsellerjev New York Timesa, filme so posneli po osmih njegovih knjigah, med njimi po Poslednji pesmi (The Last Song) in Dragem Johnu. Tem trem sledita ženski, novi avtorici superuspešnic, E. L. James (Petdeset odtenkov sive) in Suzanne Collins (Igre lakote), pisca znanstvene fantastike Robert Kirkman in George R. R. Martin, sledijo James Patterson, Michael Lewis in Stephenie Meyer.

Včasih film boljši od knjige

Da toliko filmov nastane po romanih, in to večkrat po istih, govori tudi o tem, da filmski industriji primanjkuje idej in navdiha. Praviloma so filmi slabši od literarnih predlog, vendar se včasih zgodi, da film prekosi literarni izvirnik, in to po zaslugi domiselnih režijskih prijemov. Tak je primer Psiha, enega od najslavnejših trilerjev Alfreda Hitchcocka. Po knjigi Roberta Blocha iz leta 1959 z istim naslovom je scenarij napisal Joseph Stefan. Somrak saga (The Twilight Saga), serija štirih vampirsko-fantastičnih romanov, ki jih je napisala Stephenie Meyer, je zares zaslovel s filmsko ekranizacijo. Boter, roman Maria Puza, ki je prvič izšel leta 1969, zajema obdobje od leta 1945 do 1955. Velik del romana opisuje resnične dogodke mafijske družine v New Yorku, film iz leta 1972 v režiji Francisa Forda Coppole pa je dobil kultni status. Pozneje je posnel še Botra 2 in Botra 3. Britanska revija Magazine je po oceni deset tisoč režiserjev, scenaristov, producentov in gledalcev film razglasila za najboljši film vseh časov.

Film Stevena Spielberga Žrelo je romanu Petra Benchleyja prinesel svetovno slavo. Knjiga iz leta 1974 je bila prodana v dvajsetih milijonih izvodov. Kultni film je postal tudi Diplomiranec iz leta 1967 po prvem romanu Charlesa Webba. Omeniti kaže še Forresta Gumpa z nepozabno igro Toma Hanksa v režiji Roberta Zemeckisa iz leta 1994. To tragikomedijo je navdihnil roman Winstona Grooma iz leta 1985 o prigodah umsko zaostalega junaka.