Če seštejemo ena plus ena, je precej očitno, da je gospodarska kriza naše založnike pripeljala v resne škripce.

Med sprehodom po delu Cankarjevega doma, v katerem so slovenski založniki na svojih stojnicah razstavili knjige, bodeta v oči dve dejstvi: obiskovalcev se zdi manj kot običajno, knjige pa nekateri založniki prodajajo s kar začuda velikim popustom. Če seštejemo ena plus ena, je precej očitno, da je gospodarska kriza naše založnike pripeljala v resne škripce.

Ena od današnjih debat v Debatni kavarni se je osredotočila na zlate hruške, oznake in priznanja za kakovostno otroško in mladinsko literaturo, ki jih podeljuje poseben enajstčlanski uredniški odbor pri Pionirski – centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana.

Ta knjižničarska akcija se udejanja na več načinov. Najprej je tu priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, v katerem so ovrednotene vse otroške in mladinske knjige, ki so izšle v preteklem letu, nato so tu nalepke zlata hruška, ki jih nosijo vse kakovostne knjige, nazadnje so tu še nagrade zlata hruška, ki jih dobijo najboljši.

Izgovor, da otroci berejo slabo literaturo, ker jim nihče ne zna svetovati, torej ni več mogoč, saj so se strokovnjaki za mladinsko književnost zelo potrudili ločiti zrnje od plev. Letos so šli še korak naprej v spodbujanju bralne kulture med mladimi, je povedala moderatorka debate Darja Lavrenčič Vrabec, saj bodo otrokom, ki bodo obiskali knjižni sejem, podarili čeke za branje oziroma popust za nakup kakovostnih knjig.

Knjižničar iz Pionirske Vojko Zadravec je iz izkušenj povedal, kolikokrat starši in otroci prosijo knjižničarje, naj jim priporočijo dobro knjigo, in kakšne so bile zagate, ker so se knjižničarji v množici izdanih knjig težko znašli ter svetovali prave naslove. Odkar obstajajo zlate hruške, je ta težava veliko manjša. Strokovnjakinja za mladinsko književnost Dragica Haramija je poudarila, da je bil priročnik nujen in da je odlično pomagalo pri izbiri prostočasnega in šolskega branja.

Tjaša Urankar iz javne agencije za knjigo je pohvalila uvedbo čekov za branje in izrazila upanje, da se bo ta akcija razširila. Založnik in bibliotekar Jože Piano je menil, da mora biti seznam priporočenih knjig čim prej objavljen tudi na internetu, menil je tudi, da predstavlja klofuto sistemu knjižničnega nadomestila, saj zlatohruškarskih knjig ni na seznamu najbolj izposojanih knjig v knjižnicah. Po njegovem mnenju bi morala biti vsaka izposoja knjige z oznako zlata hruška ovrednotena s faktorjem deset za njenega avtorja. S tem bi knjižnično nadomestilo postalo nadomestilo za tiste, ki ustvarjajo kakovostne knjige, ne pa za povprečneže. Urednik Andrej Ilc je dejal, da so zlate hruške neprecenljiva povratna informacija za založnike in da so presegle pomen vseh literarnih nagrad na področju otroške in mladinske literature. Upa tudi, da bodo vplivale na nabavno politiko v slovenskih knjižnicah.

Jezikovna politika v službi družbe

Znanstvena založba Filozofske fakultete je v okviru včerajšnje Debatne kavarne postregla s pogovorom nekaterih soudeležencev pri pripravi nove resolucije za nacionalni program za jezikovno politiko 2012–2016, saj se prejšnja izteče konec letošnjega leta.

Debato je vodil vodja osemčlanske delovne skupine za pripravo osnutka resolucije dr. Marko Stabej (Filozofska fakulteta), sodelovali so dr. Simona Bergoč z ministrstva za kulturo, ki od septembra tam vodi Službo za slovenski jezik, dr. Martina Ožbot (Filozofska fakulteta) in dr. Simon Krek (Institut Jožef Stefan).

Simona Bergoč je navrgla, da si nacionalno jezikovno politiko, kot jo bo določala nova resolucija, predstavlja kot nadaljevanje doslejšnjih ukrepov z večjo pozornostjo za potrebe komunikacijsko ogroženih skupin, torej govorcev, katerih materni jezik ni slovenščina, in tistih s posebnimi potrebami. »Kakšno se ta hip zdi stanje,« je sogovornike vprašal Stabej in dodal, da je prejšnji program videl tuje jezike bolj kot grožnjo slovenščini kot pa slovensko vstopnico v svet.

Martina Ožbot je odgovorila z ugotovitvijo, da smo bili Slovenci od nekdaj dvojezični in prilagodljivi, je pa hkrati res, da je dvojezičnost – kot kažejo primeri iz Azije in Afrike – lahko dejavnik ohranjanja ali propadanja jezika. »Slovenščina bi morala imeti povsod simbolno prednost, tu se da veliko narediti s formalnopravnimi sredstvi, vendar se ne bi smeli zapirati. Delna dvojezičnost je neizogibna, veliko pa je mogoče narediti, da bi slovenščini pomagali kosati se s tujimi jeziki.«

Krek je razložil, da ima nastajajoči jezikovnopolitični program tri podpodročja, digitalizacijo, jezikovne tehnologije in standardizacijo. »Vsi jeziki doživljajo digitalno revolucijo, komunikacijski vzorci se spreminjajo z internetom, socialnimi omrežji, kar vpliva na naš odnos do jezika. Eden od odzivov je, da vse svoje vedenje digitaliziramo, da bo dostopno zmeraj in povsod. To je cilj projekta Europeana, ki bo poskrbel, da bo evropska nacionalna dediščina digitalizirana in dostopna vsem državljanom Evrope. V prihodnjih letih se bomo morali dejavno vklopiti v ta tok, digitalizirati svojo dediščino, slovenščina pa bo ravno s tem ostala konkurenčna drugim evropskim jezikom.« Krek je posvaril, da zaostajamo na področju standardizacije: »Zdaj odraščajoči otroci ne bodo niti pomislili, da bi vzeli v roke knjigo, slovnico, pravopis, slovar – poiskali bodo na spletu, če tega ne bo tam, zanje ne bo vidno. Prilagoditi se bomo morali novi formi, ne zgolj preseliti obstoječe gradivo na splet. Čez deset let bo to edini svet, ki bo obstajal.«

Petdeset let knjižnih izdaj založbe Mladika 1961-2011

Maja leta 1961 je v Trstu zagledala luč sveta pesniška zbirka Moja pomlad tržaške pesnice Brune Marije Pertot. Izid zbirke je postavil temelje založniški dejavnosti majhne založbe iz Donizettijeve ulice v Trstu. Prvi založniški pogum pa je že štiri leta poprej predstavljala revija Mladika, ki je z leti rasla in se krepila, posebej pa se razmahnila po slovenski osamosvojitvi, saj je bil dolgo časa njen uvoz v Jugoslavijo, tako kot mnogih slovenskih knjig iz zamejstva in zdomstva, prepovedan. Prepovedano pa je bilo te knjige pokazati tudi na Slovenskem knjižnem sejmu, kar je v osemdesetih letih prav z Mladiko in Beličičevo pesniško zbirko izzvalo neljubi »kulturni škandal«.

Založba ima danes pester knjižni program; izdaja leposlovna dela, otroško literaturo, zgodovinske študije, slovarje, priročnike, predvsem pa so ji pri srcu domači, v zamejstvu živeči avtorji, katerih dela promovira in širi v celotnem slovenskem prostoru. S prevodno literaturo založba nagovarja tudi italijansko govoreče bralce. Z nagrado Vstajenje pa nagrajuje najboljša literarna dela.

Jubilejna razstava v avli pred veliko čitalnico v NUK z izborom knjig obiskovalcu približa razvoj založbe, predstavlja njene avtorje in potrjuje vlogo, ki jo je imela in še ima na južnem robu slovenskega etničnega in kulturnega ozemlja. Razstava bo na ogled do 17. decembra. Ob tej priložnosti je izšla bibliografija 50 let knjižnih izdaj Mladike 1961 – 2011. Katalog se lahko pohvali s tristo naslovi stodvajsetih avtorjev, med katerimi so najpomembnejši zamejski književniki, kot Boris Pahor, Alojz Rebula, Moroslav Košuta, Bruna Marija Pertot, Irena Žerjal, Vinko Beličič, Evelina Umek, Zora Tavčar, Rafko Dolhar, Marica Nadlišek Bartol, Stanko Janežič, Boris Pangerc, Milena Merlak, Marko Sosič, Ivan Tavčar, Ljubka Šorli..., pa vse do najmlajših.

Druga smernica Mladike so slovenska znanstvena in poljudnoznanstvena ter publicistična dela, tretja programska usmeritev pa prevodi slovenskih del v italijanščino. Zanimivo, da je v italijanščini izšla disertacija Martina Breclja Revolucija in katarza. Filozofska misel Dušana Pirjevca (2000) kar na 368 straneh.

Od lanskega knjižnega sejma je izšlo enajst naslovov. Ob pesniški zbirki Črnike dobre na nabrežju Brune Marije Pertot gre poudariti izid izbranega dela pesnika Miroslava Košute z naslovom Drevo življenja. V sodobno tržaško pesništvo sega tudi esejistično delo pisateljice Vilme Purič Pesniki pod lečo, v katerem kritiško pretresa pesmi tržaških pesniških ustvarjalcev.

Ljubiteljem pripovednih del je namenjen roman Zima z ognjenim šalom Jane Kolarič in Tatjane Kokalj. Zgodovinsko publikacijo Pozabljeni Kras Ofenzive v jeseni 1916 so napisali Mitja Juren, Nicola Persegati in Paolo Pizzamus.

Poseben kulturni podvig je izid prevoda dvanajst novel Alojza Rebule v italijanščino: La vigna dell'imperatrice romana. Založba je izdala še zbornika Draga 2010 z naslovom Na robu. Časnikarka Erika Jazbar pa je napisala publikacijo o zgodovini stranke Slovenske skupnosti z naslovom 35 let Slovenske skupnosti na Goriškem. Poseben projekt je študija Luise Antoni Antonio Banfi in njegova »šola« med filozofijo in glasbo; o italijanskem filozofu Antoniu Banfiju (1886–1957).