Tiskane izdaje
Pot do prvega celotnega slovenskega prevoda Korana iz arabskega izvirnika je bila dolga desetletje in več, a zdaj se je sklenila: konec tedna je iz tiskarne prišla 600 strani obsegajoča v usnje vezana knjiga, izdala jo je založba Beletrina, prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady.
Prevod Korana, prvega vira verskih predpisov, zakonov in obredov, po katerem se morajo ravnati muslimani, ni mogoč, pravijo islamski teologi, prevod pač ni prevod, je le bolj ali manj približna oziroma verodostojna razlaga, interpretacija pomena svete knjige.
Številnim prevodom Korana se zdaj z izdajo založbe Beletrina, na katero so bralci dolgo čakali (po besedah direktorja založbe Tomaža Gerdine je bila slovenščina edini uradni jezik EU, ki takega prevoda še ni imela), pridružuje tudi prvi slovenski prevod iz arabščine.
Prevod sta opravila jemenski pesnik in prevajalec Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady, predgovor je napisal prof. dr. Enes Karić, redni profesor na Katedri za interpretacije Korana Fakultete za islamske študije v Sarajevu, tudi sam prevajalec korana v bosanščino, drugo spremno besedilo pa sta napisala sama prevajalca; v njem predstavljata probleme pri prevajanju ter podajata in utemeljujeta svojo prevajalsko poetiko in odločitve. Strokovni in jezikovni pregled so podpisali dr. Peter Weiss, Bronislava Aubelj in Drago Bajt.
Tajnik Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji Nevzet Porić je izid prvega celotnega slovenskega prevoda Korana iz arabskega izvirnika pospremil s kratko izjavo, da so o njem po pregledovanju v Islamski skupnosti dali negativno mnenje in da pri projektu niso sodelovali, v prihodnosti pa nameravajo izdati slovenski prevod, ki bo primeren za versko rabo. V začetku meseca smo poročali, da je kulturno-izobraževalni zavod Averroes iz Ljubljane v sodelovanju s Slavističnim komitejem iz Sarajeva izdal prvi Bosansko-slovenski slovar; izid tega dela je Islamska skupnost podprla.
Prevajalca Korana sta si po besedah predstavnikov založbe prizadevala združiti literarni in dogmatski prevod, usklajen s tafsirji, tj. razlagami Korana, ter postavila nov standard pri slovenjenju imen in izrazov. Ta prevod oziroma »interpretacija« bo slovenskemu bralcu, ki se bo knjige lotil iz religioznih vzgibov, kot tudi tistemu, ki se je bo lotil iz laičnih, vsebino predstavila v bolj pristni luči, mimo njega pa ne bo mogel noben kasnejši slovenski prevod.
Prevod jemensko-slovenskega prevajalskega para Alhady je opremljen z obširnimi opombami in primerjalnimi tabelami arabskih imen v Koranu v različnih prevodih in jezikih (prevod besed Alah, Koran, Mohamed in Marija v 28 prevodih in 14 jezikih) in z utemeljitvami oblik, za katere sta se prevajalca odločila. Prevajalca ste se na primer po dolgem premisleku in po pregledovanju potrjenih prevodov v slovanske, evropske in druge svetovne jezike odločila za izjemo in »ne glede na dejstvo, da slovenski pravopis pri prečrkovanju prepoveduje podvojene soglasnike« ime Alah zapisujeta kot Allah, ime Marija pa je v tem prevodu zapisano kot Marjam.
Cilj prevajalcev je bil ustvariti v slovenskem jeziku pomensko ustrezen pravoverni prevod, ki bi jasno in nedvoumno predstavil ortodoksno islamsko tradicijo in ji ne bi v ničemer nasprotoval, ker pa prevod niso po predpisanih postopkih pregledale in odobrile islamske institucije, certifikata o ustreznosti oziroma pravovernosti nima.
Prevajalca sta prejšnji mesec za Delo povedala, da sta delovni prevod besedila oddala že pred desetimi leti, po zamenjavi vodstva Islamske skupnosti je sledil dolgotrajni zastoj pri sodelovanju: »Za ta projekt so bili predvideni ustrezna verska recenzija in konzultacije s priznanimi bošnjaškimi islamskimi avtoritetami, ki so bile na začetku, pred zamenjavo vodstva, vključene v ta projekt in so prav v ta namen pripotovale iz Sarajeva ter prevajalcema in založbi ponudile vso pomoč in podporo, kar pa se kasneje ni uresničilo.«
Doslej je bil slovenskim bralcem na voljo komentirani izbor posameznih odlomkov Koran o Koranu, Bogu, islamu ... v prevodu Nine Svetlič (Cankarjeva založba, 2003), Koran je v celoti (iz bosanskega jezika) istega leta prevedel Klemen Jelinčič, leto za tem je sledila izdaja založbe Učila, v kateri je prevod iz angleščine podpisal Erik Majaron.
Prevod založbe Beletrina, takrat še Študentske založbe, je bil izbran na razpisu ministrstva za kulturo, rok izida pa so večkrat prestavili; Javna agencija za knjigo bi v skladu s pogodbo ob nerealizaciji projekta zahtevala vrnitev sredstev. Beletrina je sveto knjigo islama izdala v nakladi 500 izvodov, cena decentno oblikovane knjige je 68 evrov.
