Zgodbe, ki jih ne utegne končati po določenem času, so za pisatelja Georgea R. R. Martina »zombiji«.

Ameriški pisatelj in scenarist George R. R. Martin, eden od stotih najvplivnejših ljudi na svetu v preteklem letu po reviji Time, se lahko brez težav sprehaja po katerem koli mestu, tudi v Združenih državah Amerike, pa ga skoraj nihče ne prepozna. In to mu je všeč. Ko pa si na predstavitvah knjig ali na konvencijah fantazijske ali znanstvenofantastične literature natakne napis George R. R. Martin, mora podpisovati gore knjig, predsedovati raznim okroglim mizam in se fotografirati z brhkimi dekleti. In to mu je prav tako všeč.

Te dni je George R. R. Martin na obisku v Sloveniji. Vodilni svetovni pisatelj fantazijske literature in znanstvene fantastike, ki se je pri nas sprva med bralci uveljavil 
s sago Pesem ledu in ognja, nedavno pa tudi pri gledalcih z ekranizacijo prve knjige te sage Igra prestolov, katere prvo sezono predvajajo na HBO. Pripravljajo se že na snemanje druge sezone.

Martin je na evropski turneji, v Slovenijo je prišel s Poljske in tu predstavlja prevod četrte knjige Vranja gostija. Po včerajšnji predstavitvi v Kopru 
v knjigarni Dom knjige se bo danes srečal s svojimi oboževalci še v Ljubljani v knjigarni Konzorcij, kjer bo ob 18. uri podpisoval knjige.

Kot pravi Miha Kovač, glavni urednik na Mladinski knjigi, so bili kar skeptični, ko so se lotili prevajanja tako pompoznega dela, kot je Martinova saga. Zdaj pa jim ni žal, ker se knjige dobro prodajajo, George R. R. Martin pa je gotovo eden najbolj slavnih svetovnih pisateljev, ki so obiskali Slovenijo na vrhuncu popularnosti.

Po knjigah Igra prestolov, Spopad kraljev in Vihra mečev je pravkar izšla še Vranja gostija. Naslednja knjiga te sage, Ples z zmaji, bo izšla 12. julija v ZDA, Angliji in Avstraliji, slovenski prevod pa verjetno jeseni prihodnje leto, je dodal Boštjan Gorenc - Pižama, ki je prevedel vse dele, razen drugega, ki ga je prevedel Branko Gradišnik.

George R. R. Martin pravi, da so njegovo sago prevedli v več kot dvajset jezikov in da je slovenščina gotovo eden od jezikov z najmanj govorcev. To so tudi edini prevodi njegovih del v slovenščino. Povedal je, da je saga nastala povsem slučajno.

Leta 1991 je skorajda po desetletju scenarističnega dela za hollywoodske filme in televizijske oddaje imel nekaj mesecev prosto, medtem ko je njegov agent iskal naslednjo zaposlitev. Tako se je lotil pisanja znanstvenofantastične zgodbe. Med pisanjem se mu je utrnila scena fantiča, ki gre gledat obglavljenje, tam pa sreča krvovolke v poletnem snegu...

Ni sicer vedel, kaj to pomeni, je pa takoj pustil pisanje znanstvenofantastičnega romana in se lotil fantazijske zgodbe, ki jo je prekinil po približno devetdesetih straneh, ker mu je agent našel delo v Hollywoodu. Pisanje zgodbe je nadaljeval šele leta 1994, kar je zanj nenavadno, saj pravi, da so zgodbe, ki jih ne utegne končati po določenem času, »zombiji« in se z njimi ne ukvarja več.

Tista zgodba o vitezih in bitkah, o zvestobi in sovraštvu ter koščku fantazije pa je rasla in sprva postala Igra prestolov, potem načrtovana trilogija, da bi se zdaj razširila 
v sago s sedmimi deli, od katerih jih je pet že napisanih.

Ko so mu povedali, da bodo po njegovih knjigah posneli serijo, je bil presenečen, ker je to knjiga, ki je ni mogoče prenesti na film, pravi. Vendar je zadovoljen z rezultatom vizualizacije Igre prestolov, kjer tudi sam sodeluje kot svetovalec, vrednost njegovega glasu pa je le en glas med enakimi, je poudaril 
z nasmehom.