Kupujemo uspešnice, ker so pač – uspešnice

Najprej šolsko branje, potem globalni naslovi, predvsem lahkotnejšega tipa.

Objavljeno
03. januar 2014 18.05
SECOVLJE SLOVENIJA 25.3.2010 TONE PAVCEK FOTO: JOZE SUHADOLNIK/DELO
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura

Seznami uspešnic, smo pred časom navajali pomisel ameriškega raziskovalca založništva, so pogosto problematični, saj kažejo tisto, kar hočejo založniki prodati. A vendar take in drugačne lestvice vsaj v obrisih pokažejo tudi prevladujoč bralski okus. Kaj smo brali in ­kupovali lani?

Pogled na seznam, ki ga ponuja Cobiss, kooperativni online bibliografski sistem in servisi, in ki prikazuje najpogosteje izposojano gradivo v mreži slovenskih javnih knjižnic, za preteklo leto na prvo mesto postavlja Sofoklejevo Antigono z 8737 izposojami, na drugem mestu je biografija novinarske kolegice Vesne Milek o Borisu Cavazzi Cavazza (7655), na tretjem so Majnice: fulaste pesmi pokojnega Toneta Pavčka (7149).

Bralci so si sicer iz šolske nuje izposojali tudi Dostojevskega (Zločin in kazen), Shakespeara (Romeo in Julija), izbor novel Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača, Visoško kroniko Ivana Tavčarja, pa tudi Zgodbe Svetega pisma in Stare grške bajke.

Na bralnih seznamih so bili velikokrat tudi Muca copatarica Ele Peroci, Cankarjevi Hlapci, Pavčkov Juri Muri v Afriki in še niz drugih klasičnih mladinskih naslovov, od Mačka Murija Kajetana Koviča in Pečjakovega Drejčka in treh Marsovčkov do Pekarne Mišmaš Svetlane Makarovič in Matilde Roalda Dahla.

Med naslovi, ki niso obvezno šolsko branje, pa so po pričakovanju takoj po izidu postali globalne uspešnice, so Inferno Dana Browna, Petdeset odtenkov sive in drugi naslovi E. L. James, ki so zapolnili žanrsko tržno nišo, spregledana ni bila tudi nova knjiga Khaleda Hosseinija, avtorja Teka za zmajem, In v gorah odzvanja.

Odtenki javnega interesa

Knjižnice so poskrbele, da je prišla na svoj račun tudi bralska kasta, ki uživa v lahkotnejšem branju; med bolje izposojanimi knjigami iz tega posebnega sveta in torej med največkrat izposojanimi knjigami v preteklem letu jih je med prvimi stotimi presenetljivo veliko: uspešnice Petdeset odtenkov sive, Petdeset odtenkov teme, Petdeset odtenkov svobode E. L. James, dobro ji parira Kathleen E. Woodiwiss (Vreden ljubezni, Pepel v vetru, Shanna), blizu so Nebeška vročica Sandre Brown, Prva dama, Ljubo doma in Košček sreče Susan Elizabeth Phillips, Dežela poslikanih jam Jeana Auela, Ob tebi Jojo Moyes, Težave z valentinovim Rachel Gibson, Ponosna srca, Skrivnost, Nevesta, Dar, Odkupnina, Divja princesa, Gradovi, Razkošje časti, Nagrada, Angel varuh, Poroka Julie Garwood in podobni naslovi. Ni jih malo, seveda pa ostajajo za premislek že znana mnenja kritikov zdajšnje nakupne politike javnih knjižnic, ki že dolgo ponavljajo, da izposojanje popularne ali trivialne literature ne more biti v javnem interesu.

Eden dobrih poznavalcev slovenskega knjižnega trga Miha Kovač je pred leti navrgel, da je v Sloveniji knjižnična izposoja postala nadomestek za trg mehko vezanih knjig, namenjenih množičnemu trgu. Tisto, kar bralci na drugih trgih kupujejo, slovenski bralci najdejo v mreži javnih knjižnic.

Razmere se morda spreminjajo, saj pogledovanje lestvice Naj 10, ki jo s pomočjo podatkov nekaterih knjigotrških mrež in neodvisnih knjigarn (ne vseh, prav tako tudi ne detektira spletne prodaje, ki se po inavguraciji večjih spletnih knjigarn Biblos in e-emka najverjetneje povečuje) kompilira Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, pokaže, da so bralce intrigirale tudi tovrstne knjige: na decembrski lestvici je bila na vrhu nakupov branja za odrasle kuharica Ana kuha Ane Žontar Kristanc (na sedmem mestu je bila prav tako kuharska knjiga, delo Jamieja Oliverja 15 minut za obrok), za njo je pristal Brow­nov ­Inferno, Padle maske Zdenka Roterja so seveda »iz drugega filma« (novembrska noviteta je šla za med, v knjigarne že prihaja ponatis), med prodajno več kot uspešnimi (ki že lep čas ne zdrsijo iz prve deseterice) pa sta deli argentinskega psihoterapevta Jorgeja Bucaya Ti povem še eno zgodbo? in knjiga avtorice niza priročnikov za osebno rast Louise L. Hay Življenje je tvoje.

Bralci zaslonov

Lani jeseni je na prvem mestu pristala knjiga Sylvie Day Prepleten, dobro so se prodajale knjige Alojza Ihana Državljanski eseji, slovenski prevod duhovite švedske globalne uspešnice Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil Jonasa Jonassona, delo Nele Sršen Rak na duši je še zmeraj na lestvici, prav tako že več mesecev ne pojenja zanimanje za izbor Minattijeve poezije Nekoga moraš imeti rad, pred ljubljanskim maratonom so tekači brali Veliko tekaško knjigo Herberta Steffnyja, še prej, ko je v kinematografe prišel film, so bili bralci voljni kupiti Fitzgeraldovega Velikega Gatsbyja, junija so se kupci knjig na kratko, impulzivno predali predpoletnemu uživanju v sladkem in po podatkih Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev navalili na recepte iz knjižice Nutella, niso se obotavljali pred nakupom Samotnosti praštevil italijanskega pisatelja Paola Giordana (in njegove nove knjige v slovenskem prevodu, Človeško telo), poleti, že po podelitvi Delove nagrade za roman leta kresnik, pa so prav radi kupovali knjigo lavreata Gorana Vojnovića Jugoslavija, moja dežela.

Prodaja slovenskih elektronskih naslovov je na začetku, a v pričakovanem vzponu: pri Biblosu podrobnejših analiz sicer še nimajo, opazili pa so tendenco, da so bili elektronske naslove, ki zaradi izposojenosti niso bili na voljo (Biblos knjige izposoja in prodaja), bralci, opremljeni z ustreznimi bralniki,­ pripravljeni enostavno kupiti. Pri Mladinski knjigi dodajajo, da se bližajo trenutku, ko bo prodaja e-knjig dosegla odstotek prometa s knjigami, v zadnjih treh mesecih, torej brez vštetega predbožičnega obdobja, ki je tradicionalno najpomembnejši čas knjižnih nakupov, pa so povprečno prodali okoli trideset e-knjig na teden.

Pogled v bližnjo preteklost: najbolj prodajana knjiga leta 2012 je bila po podatkih GZS zbirka poezij pokojnega Toneta Pavčka Angeli, njegova trpka hvalnica življenju.