Lekcije v zapeljevanju ali ljubimci za identiteto

Rdeče stene kluba Daktari so v ponedeljek zapolnile besede­ ljubezni, pravzaprav besede o takšnih in drugačnih ljubimcih.­ Društvo slovenskih pisateljev­ (DSP) je tokrat na literarnem­ večeru Piši mi iz Daktarija­ gostilo mladega španskega ­pisatelja Josana Hatera.

Hatero je – žal maloštevilnemu občinstvu – predstavil odlomke iz knjige Nabrušena koža. »Zanima me predvsem vprašanje identitete; kaj nas oblikuje in dela takšne, kot smo. Literatura je dober način za spoznavanje sebe. Seks je bližnjica,­« je uvodoma pikantno pojasnil ­svoje literarno ­poslanstvo.

Katalog ljubimcev, kakor bi lahko poimenovali omenjeno zbirko kratkih zgodb, je mestoma tudi erotična tipologizacija ljubimcev. Pisatelja je k pisanju vodilo vprašanje, koliko in predvsem kakšni tipi ljubimcev obstajajo. Če berete špansko, italijansko ali turško – slovenskega prevoda ni –, jih boste v katalogu odkrili okoli sto. »Seveda niso vsi avtobiografski,« je povedal v smehu. So naši ljubimci ogledalo naše identitete? Jo pomembno oblikujejo? So takšni, ki se venomer izmikajo in ne privolijo v razmerje in ga zato tudi ne morejo izgubiti, pa velikani, ki rastejo v vesolje, medtem ko se njihovi partnerji krčijo in postajajo nevidni.

Tudi nevidni ljubimci so, ki so samo tam, trdno ob tebi, čeprav je občutek njihovega dotika že zbledel. So tudi takšni, ki se ne dotikajo, ker se bojijo odgrniti tančico skrivnostnosti, in tudi grdi ljubimci, ki nam poklonijo to, da na njihov obraz naslikamo avtoportret človeka, kakršen si in kakršnega nihče drug ne bo videl. Toda vse njegove ljubimce, od raziskovalcev do tistih, ki ljubijo v temi, od podvodnih žensk do zbiralcev, tujcev, samomorilcev, bolnih, pornografov, svetnikov ali mesečnikov, zajema skupni imenovalec, želja. »Vsak človek mora imeti neko strast, zame je to literatura. Želel sem si napisati malo drugačno knjigo, presoja o uspehu pa je v rokah bralcev,« je pojasnil 42-letni pisatelj.

Ne temačnost, humor

Nabrušena koža se zdi kot poetična secirnica temačnosti intimnih odnosov, tistega, kar nastane in ostane po prvih vznesenih višavah zaljubljenosti, kljub temu pa Hatero­ to postano, razvodenelo stanje ljubimcev ne končuje v emotivni temačnosti, temveč humorno in v občutenju svobode z zdravorazumskim sprejemanjem lastne ­človečnosti.

Z vprašanjem identitete se Hatero­ ukvarja tudi v romanu s prizoriščem v Berlinu, ki ga zdaj končuje. Podstat zgodbe, v kateri moški najame moškega z nalogo zapeljati in kasneje ugonobiti neko žensko, je resničen dogodek iz avtorjevega življenja. »Zanimiva se mi je zdela zgodba tistega, ki se odpove lastni identiteti; pošilja maile in mora zapeljati žensko, s katero praktično nima nič. Ko se predstaviš z nepravim imenom, se postaviš za masko, a prav ta maska ti paradoksalno dopušča svobodo, da si upaš biti svoj pravi jaz.«

V Barceloni rojeni pisatelj, ki trenutno gostuje v Sloveniji kot rezidenčni pisatelj, je prvenec, zbirko kratke proze Biografía de la hui­da (Biografija pobega), objavil leta 1996. Tri leta kasneje je objavil prvi roman El pájaro bajo la lengua (Ptič pod jezikom) in potopis Rumanía en octubre (Romunija oktobra). Haterova druga zbirka zgodb Tu parte del trato (Tvoj del dogovora) je bila prevedena v nemščino.

Na literarnem večeru predstavljen »katalog ljubimcev« La piel afilada je objavil leta 2010. Izdal je tudi tri knjige za mladino: ena izmed njih, ki je nastala v sodelovanju s prijateljem, pesnikom Usejem Lahozom, je leta 2011 dobila eno najpomembnejših nagrad za mladinsko književnost, Premio la Galera Jóvenes Lectores.