Marko Kravos sporoča: V kamen, v vodo!

Ob pesnikovi sedemdesetletnici so v zbirki Jubilejna (MK) izdali izbor iz njegove poezije, iz dosedanjih 14 zbirk.

Objavljeno
16. maj 2013 17.01
lvu STATI IN OBSTATI - MARKO KRAVOS
K. R.
K. R.

Letos okroglih obletnic med slovenskimi ustvarjalci, zlasti pisatelji, ne manjka. Pred dnevi sta 70 let dopolnila Andrej Inkret in Tone Kuntner, prav danes pa je to doletelo Marka Kravosa, pesnika in pisatelja iz Trsta, slovenista, ki je najprej opravljal delo založnika in nato docenta na tržaški univerzi.

Seveda obhajamo obletnico predvsem zaradi poezije. Pri Mladinski knjigi je (v zbirki Jubilejna in v uredništvu Nele Malečkar) ob tej priložnosti izšel izbor iz njegove poezije, iz dosedanjih 14 zbirk.

Poezija vedrine

Opravil ga je pesnik sam, spremno besedo pa je prispeval Peter Kolšek. Naslov: V kamen, v vodo. V to dvoje, sporoča pesnik, naj se zapisuje sled njegove poezije.
Kravos velja za tistega slovenskega pesnika, ki je - tako se je pred kratkim v Primorskem dnevniku izrazil akademik Boris Paternu - »tradicionalni pesniški žalosti zavil vrat«. Temu primerno lahkoten in komunikativen je tudi pesniški jezik. To pomeni, da je njegova poezija za razliko od prevladujoče slovenske obarvana z vedrino, s humorjem, z ironijo. S tem pa ni rečeno, da se Kravos ne loteva resnih tem, ki zadevajo bodisi njegovo eksistenco bodisi položaj slovenske manjšine na Tržaškem.

Tudi javne pesmi

Slednjemu vprašanju se je Kravos izdatno posvečal tudi kot pesnik (ne le publicist), vendar ne na tradicionalno »zatežen« ali patetičen način, pač pa z ironijo, ki leti na na vse tri strani: na zamejsko, matično slovensko in italijansko. O tem govori tudi osrednja pesem na to temo, ki je vzbudila pozornost že ob nastanku v 70. letih z naslovom Zamejska žalostna. Pesmi iz tega sklopa imajo v izboru pomenljiv naslov Javne pesmi.

Kolšek je, ko je označeval humorni tip njegove poezije, pripomnil, da sta vedrina in celo zabavnost samo prijetno pregrinjalo čez sicer resno osebno in družbeno tematiko. Knjigo je z risbami (večinoma nagcev) ilustriral Kravosov prijatelj, tržaški slikar in grafik Klavdij Palčič. Na prvo stran je narisal satira, kar se povsem ujema s prvo Kravosovo pesmijo iz te zbirke, ki ima naslov Dionizova.
K. R.