Tiskane izdaje
Komuniciranje ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in Javne agencije za knjigo RS je, kot bi lahko sodili pred zaslonom računalnika, enigmatično: precej neosebno, a z rednim sklicevanjem na osebno. Zainteresirano javnost zanimajo bolj rezultati kot forma.
Zgodba je presenetljiva: superministrstvo je prejšnji četrtek na spletni strani objavilo sporočilo »glede Javne agencije za knjigo«, v katerem ugotavlja, da je »v okviru varčevalnih ukrepov Javni agenciji za knjigo (JAK) ponudilo rešitev, v skladu s katero bi JAK ob enakih stroških, kot bi jih izvajanje nalog povzročilo ministrstvu v primeru ukinitve agencije, ohranil svojo samostojnost«. Ministrstvo je dodalo, da JAK doslej »ni pristopil k aktivnemu iskanju novih, zunajproračunskih virov financiranja, kar mu sicer zakon o javni agenciji za knjigo omogoča in nalaga že od ustanovitve in kar je bil tudi cilj ustanovitve«.
Direktor JAK Slavko Pregl je na »svoji« spletni strani na ta izziv odgovoril, da k stroškom delovanja neke institucije, bodisi ministrstva bodisi agencije, »menda sodijo prostori, poštni stroški, telefoni, spletne strani, računovodstvo«. Zakaj je to vsem razumljivo dejstvo postavil na začetek svojega odgovora ministrstvu? Zato, ker je ministrstvo agencijo ošvrknilo, da zakon pač iskanje teh virov omogoča in nalaga.
Pregl ugotavlja: »Iz letošnjih pogovorov o tem na pristojnem ministrstvu je JAK izvedel, da sem sodijo tudi stroški zaposlenih, ki izvajajo javno službo, ter vsi materialni stroški za izvajanje dela, vključno s stroški prostorov.« To je v globalnem smislu velika novost, namreč da naj bi javne institucije, ki jih je ustanovila draga država, denar za svoje delovanje iskale po svetu, na proračun pa naj bi tako rekoč pozabile. Ministrstvo bi lahko agencijo poučilo, kako se to počne, morda ima izkušnje pri pridobivanju denarja za plače uslužbencev in najem svojih pisarn v tujini? Morda obstajajo portugalski, nemški ali švedski razpisi, na katerih je mogoče prijaviti projekt financiranja slovenskih javnih institucij? Kdo bi vedel. Dobi minister svojo plačico iz Luksemburga, Latvije ali Španije? Ne vemo, čakamo, da to inovacijo, ki v času vseobče krize up budi, patentira.
V vmesnem času si javnost lahko samo ogleduje pingpong, ki ga s spletnima stranema igrata obe vpleteni strani. Lep primer je sporočilo, da je direktorat za visoko šolstvo in znanost prejšnji ponedeljek sporočil, koliko sredstev namenja agenciji za letošnje leto.
Direktorat agenciji za leto 2012 na področju znanosti in poljudne znanosti namenja 1.687.999 evrov programskih sredstev, za delovanje agencije 62.131 evrov, za objave v Uradnem listu 1.610 evrov, za sejnine strokovne komisije 17.829 evrov, za stroške zaposlenega na področju znanstvenega tiska pa 42.692 evrov, skupaj 1.750.130 evrov. Denarja za stroške delovanja na tem področju (prostor, elektrika, pisarniški material, poštnina, telefon, elektronska pošta, izvajanje izplačil, pravni pregled itd.) agencija ne bo imela kje najti, zato se je po posvetu s predsednikom strokovne komisije za knjižno in revialno produkcijo s področij znanosti Petrom Novakom odločila za nujno obvestilo prijaviteljem s področja znanosti in poljudne znanosti na svoji spletni strani, v katerem je zapisala, da je delo na tem področju »prisiljena ustaviti«.
Pregl je v izjavi za STA povedal, da »kdorkoli že in kakorkoli že odloča o delovanju agencije, mu mora biti jasno, da sredi leta ne more spreminjat pogojev za nazaj,« poleg tega, je dodal, je agencija »javna služba in če ustanovitelj ni pripravljen plačati stroškov njenega delovanja, mora pač povedati, kdo naj jih plača,« v telefonskem pogovoru pa nam je navrgel upanje, da se bo ustrezna rešitev našla. Javnim polemikam z ministrstvom se odrekajo, je dodal. Na področju kulture, predvideva Pregl, bo denarja zmanjkalo prihodnji mesec. O spremembi programa in finančnega načrta JAK za letos bo svet JAK razpravljal jutri.
