Tiskane izdaje
Jutri je svetovni dan poezije. Že pred tednom dni smo vas po twitterju in facebooku spraševali po vaših najljubših verzih ali pesmi. Zdaj objavljamo nekaj vaših odgovorov.
Zala Krajnc je zapisala verz Cirila Zlobca: Zmag ne slavim, poražen se ne vdam.
Ivan Jobstl je svoj najljubši verz bržkone vzel iz kakšne ljudske pesmi: Dajte ljudem kruha in mleka.
Najljubši pesnik Danile Jenko je Ivan Minatti in sicer njegova Nekoga moraš imeti rad.
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen
ker drevesa in trave vedo za samoto
- kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za žalost
- če se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolečino
- koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -,
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled -
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.
Vinko Dramac spoštuje in ima rad vse pesmi, a najljubše so mu tiste, ki jih napiše sam.
Gasper Tramte ima rad vso poezijo iz zbirke Pesmi štirih, najljubša pa mu je Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca Toneta Pavčka.
Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi - do rdečice
čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi
vnovič
in zopet
in znova.
Le Ena je izbrala besede Mahatme Gandhija:
Bodi sprememba, ki jo želiš videti.
Človek je produkt svojih misli. Kar misli, to postane.
Spoznal sem, da vsako srce dobi tisto, za kar najbolj moli.
Nikomur ne bom dopustil, da bi hodil po mojih mislih z umazanimi nogami.
Anja Ciglarič nam je poslala Prisotnost Maje Vidmar:
Kadar ga sekajo,
bor stoji.
Niti pomisli ne,
da bi z izruto
blatno korenino
bežal po cesti.
Kadar ga sekajo,
je najbolj drevo.
Barbari Žvirc so najljubše besede Roberta Juarroza, ki je izjavil: Besede niso talismani. Toda vsaka stvar se lahko spremeni v poezijo, če se je dotakne prava beseda.
Bor Nemet je citiral Miroslava Miko Antića:
Uprkos danima sivim,
kad vidiš neku kometu
da vidik zarumeni,
upamti: to ja još uvek
šašav letim i živim...
Alenka Mayer pa Toneta Pavčka:
Dober dan življenje! Silno in milo. Kot na praznik prihajam v tvoj hram in ti šepetam na uho besedilo zaljubljenih: Rad te imam.
Najljubši verz Martine Vuk pa prihaja iz pesmi Sem, kakršna sem! Jacquesa Préverta.
Sem kakršna sem
tako sem narejena
če mi gre na smeh
smejim se do ušes
ljubim ga ki ima me rad
saj menda ni greh
če ni isti vsakokrat
sem kakršna sem
tako sem narejena
kaj hočete še več
kaj hočete od mene?
Všeč sem vsem po vrsti
ne morem nič storiti
res mi štrlijo prsi
res drobim korake
in pete imam visoke
in temne podočnjake
pa kaj potem
kaj vas briga vsa ta reč
sem kakršna sem
všeč sem komur sem všeč.
