Tiskane izdaje
Slovenski, resda izbrani, knjižni trg je bogatejši za izjemno knjižno delo. Mladinska knjiga je v zbirki raritet izdala unikatno monografijo o Leonardu da Vinciju Neskončni Leonardo. Knjigo bi si rade volje privoščil marsikdo, a si je ne more iz dveh razlogov: ker je izšla v samo petsto oštevilčenih izvodih in ker stane 3300 evrov (v predprodaji je bila za sedemsto evrov cenejša). Očitno bo kmalu pošla, saj je neprodanih le še okrog štirideset izvodov.
Nadaljujmo še z nekaj številkami: monografija, ročno vezana v vrhunsko obdelano usnje, obsega štiristo barvnih strani, na sredini je šestnajst strani na pergamentu, format je 32 x 40 cm; za vsak izvod vezave so porabili od 25 do 30 ur; po svetu bo lahko natisnjena le v pet tisoč izvodih, od tega jih je v italijanskem izvirniku dva tisoč; priprava slovenske izdaje je trajala dve leti, nastajala pa je v dveh državah in petih regijah.
Preprosto genialen
Lahko se zanesemo na besede urednika Tineta Logarja, prevajalke Irene Trenc Frelih ter filozofa in sociologa Igorja Škamperleta, da imamo pred seboj doslej najbolj celovito in temeljito delo o človeku, ki je »s svojim delom najvidnejše zaznamoval 2. tisočletje našega štetja« in sodi med tri največje slikarje vseh časov.
Zajema vsa področja njegovega delovanja (skoraj ga ni, ki ga ne bi bilo) in vsa stara in nova odkritja o njem (menda je bil zelo dober človek) in njegovem delu. Za to je poskrbel avtor besedila za italijansko izdajo Alessandro Vezzosi v sodelovanju z Agnese Sabato, ki na podlagi sedemletnega raziskovanja virov postavlja stvari na pravo mesto in razbija nekatere mite, na predstavitvi pa je nekatere izpostavil Igor Škamperle: ta genialni umetnik in človek, čeprav samouk, sodi v vrh med posamezniki renesančnega časa, ko še ni bilo jasne ločnice med znanostjo in umetnostjo; njegov opus je izjemno obsežen, saj obsega od petnajst do šestnajst tisoč strani besedil, skic, načrtov; njegov prispevek k znanost je manjši, kot se je mislilo, po načrtih, ki so bili uresničeni pozneje, pa izjemen; lahko ga imamo za prvega geologa; slikal je malo, vendar je vsaka slika umetnina zase; kot novost je vpeljal karikaturo …
Urednik Tine Logar je pojasnil, da projekt vsebuje več delov: sredica je seveda knjiga, vložena v varovalni ovitek; oštevilčeno risbo Poročni portret mlade dame, o kateri so ugotovili, da je Leonardova, šele leta 2008 po temeljitih analizah tudi prstnega odtisa, ki so ga našli na njej; reprodukciji dveh njegovih najbolj znanih slik, Mone Lise in Zadnje večerje, ter kovanec, ki je bil skovan na stroju, za katerega je načrt naredil Leonardo. Zadnji hip so sestavili še kazala (osebno, krajevno …), ki jih italijanska izdaja nima, zato je knjiga za deset strani debelejša od izvirnika. Pa tudi sicer, je pristavil urednik, je po kakovosti tiska boljša, saj je tiskar kupil nove in boljše stroje.
Zanimivosti
Dodajmo še nekaj zanimivosti: da Vinci je bil nezakonski otrok matere, o kateri so antropologi po sledeh na njegovi dlani ugotovili, da je prihajala z Orienta (bila naj bi sužnja); z najsodobnejšimi metodami, kot sta spektrografija in radiografija, ugotavljajo nove genialnosti v njegovem slikarstvu, med drugim, da je na naslikane obraze nanesel tudi dvajset ali trideset slojev barve; v knjigi so predstavljeni vsi stroji in mehanizmi, ki jih je načrtoval (tudi helikopter ali tank) in o katerih se je pozneje izkazalo, da delujejo; ne nazadnje je objavljen tudi doslej neznan podatek, ki ga je potrdil tudi Alessandro Vezzosi, da je Leonardo okrog leta 1500 bil tudi v Posočju, kjer je za Benečane načrtoval obrambni sistem pred Turki, v katerem si je zamislil celo »prestavljive pregrade« in premično artilerijsko obrambo, obstajajo pa tudi skice načrtov.
Leta 2012 je v tej zbirki napovedan Michelangelo.
