Tiskane izdaje
Švedska akademija je razglasila ime dobitnika Nobelove nagrade za literaturo za leto 2017.
Prejme jo Kazuo Ishiguro, britanski romanopisec japonskega rodu. Široko poznan je po romanu Ostanki dneva, znanem tudi po filmski adaptaciji iz leta 1993 (z Anthonyjem Hopkinsom in Emmo Thompson).
Danes 62-letni Ishiguro je za ta roman že leta 1989 prejel britansko bookerjevo nagrado, leta 1995 pa je z literarnim opusom doma dosegel tudi red Britanskega imperija. Leta 1998 so ga z viteštvom reda umetnosti in književnosti počastili še Francozi.
Akademiki so v njegovem literarnem opusu izpostavili izjemno emotivno moč, s katero je v romanih razkril brezno, ki se skriva onkraj našega iluzornega občutka povezave s svetom. Po prejemu nagrade je za britanski BBC, ki se je do njega prebil, še preden so ga poklicali s Švedske akademije, povedal, da se počuti izjemno počaščen. Celo osupel.
»To je velikanska čast, predvsem zaradi tega, ker pomeni, da sledim vrsti največjih pisateljev, ki so kdaj živeli. To je izredna pohvala. Svet se nahaja v zelo negotovem trenutku in želel bi, da bi vse Nobelove nagrade predstavljale moč za nekaj pozitivnega.«
Preko tviterja se je s kratkim in jedrnatim izrazom navdušenja že oglasila tudi njegova založba Faber & Faber: »Izjemno vznemirjeni smo, Kazuo Ishiguro je osvojil Nobelovo nagrado.«
Ishiguro se je rodil je leta 1954 v Nagasakiju na Japonskem, deželo vzhajajočega sonca pa je zapustil pri šestih letih, ko je njegov oče oceanograf dobil zaposlitev pri britanski vladi kot raziskovalec naftnih polj Severnega morja. Mladost je preživel v Surreyju v nenehnem pričakovanju vrnitve domov, ki pa jo je družina odlagala in se nazadnje nikoli ni uresničila.
Utelešenje multikulturne globalne vasi, ne Anglež ne Japonec
Podobo Japonske je nosil s seboj, rasel in izobraževal pa se je v Angliji. Vendar nekateri poznavalci njegovega opusa opozarjajo, da je absorbiral več Japonske, kot si sam predstavlja: to se kaže v njegovi obsedenosti z dostojanstvom, s starejšimi, v njegovi estetiki.
Ishiguro je utelešenje multikulturne globalne vasi – ne Anglež ne Japonec (ima se za Britanca), temveč pisatelj, ki mu obe domovini predstavljata predvsem mitična prostora domišljije in spomina, pisati pa želi »internacionalno«. V sloveščini lahko ob Ostankih dneva (Cankarjeva založba) prebiramo še njegova romana Ko smo bili sirote (Celjska Mohorjeva družba) ali Ne zapusti me nikdar (Učila International). Nazadnje je predlanskim izdal roman The Buried Giant (Pokopani velikan), v katerem govori o poti starejšega para skozi angleško podeželje, da bi se srečala s sinom, ki ga nista videla že leta.
Lavreata je znova razglasila stalna sekretarka Švedske akademije Sara Danius. Foto: AFP Photo
Dan, rezerviran za podelitev te nagrade, je v Nobelovem tednu četrtek, vendar v nasprotju s preostalimi nagradami ni povsem fiksen in se lahko zgodi tudi zunaj omenjenega tedna. Da bo letošnja razglasitev danes, je akademija objavila šele v ponedeljek.
Na vrhu stavnic so bili letos kenijski avtor Ngũgĩ wa Thiong'o, japonski pisatelj Haruki Murakami, kanadska pisateljica Margaret Atwood, izraelski pisatelj Amos Oz, sirski pesnik Adonis, italijanski pisatelj Claudio Magris, kitajski pisatelj Yan Lianke in seveda še kdo. Kako so tik pred razglasitvijo kazale stavnice, preberite v članku Jožice Grgič Po Dylanu je čas za »klasičnega« avtorja. Ishiguro se je na stavnicah pojavljal, a ne visoko.
V stockholmskih literarnih krogih so se strinjali, da bo švedska akademija letos verjetno sprejela bolj sprejemljivo in konservativno odločitev po lanskem pretresu z legendarnim ameriškim kantavtorjem Bobom Dylanom, ki je hkrati osupnila in razdelila svetovno javnost.
