Nove barve Slovenije

Po letih, ko je Javna agencija za knjigo na knjižnih sejmih predstavljala produkcijo slovenskih založnikov z belo-rdečimi panoji, na katerih so bili črno-beli portreti izpostavljenih avtorjev, je prišel čas za spremembo.

Tokrat slovenska sejemska stojnica na frankfurtskem knjižnem sejmu – meri relativno skromnih 31 kvadratnih metrov – v pomladno zeleni barvi predstavlja najnovejšo produkcijo po izboru slovenskih založnikov, poleg tega še avtorje, ki so v zadnjih petih letih prejeli Delovo nagrado za roman leta kresnik (Goran Vojnović, Tadej Golob, Drago Jančar in Andrej Skubic), dobitnike Veronikine nagrade (Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik in Karlo Hmeljak) in avtorje, ki so zaradi različnih dosežkov v zadnjem obdobju postavljeni v »fokus« (Maja Haderlap, Nataša Kramberger, Maruša Krese, Miha Mazzini, Boris Pahor in Slavoj Žižek; predstavljeni so tudi prevodi njihovih knjig v tuje jezike).

Višja svetovalka z Javne agencije za knjigo Katja Stergar nam je povedala, da je agencija znova poskrbela, da so založbe vpisane v katalog kot sorazstavljalci, na slovenski stojnici jim je bila omogočena brezplačna predstavitev do dvanajstih naslovov iz letošnjega in lanskega leta, vendar je bilo nekaterim založnikom to očitno odveč in niso poskrbeli za izvode knjig. JAK sicer na slovenski naci­o­nalni stojnici že četrto leto zapored gosti mrežo Traduki; na stojnici so predstavljene najnovejše knjige, ki so izšle s finančno in strokovno pomočjo mreže.

Več slovenskih založb se v Frank­furtu predstavlja samostojno: Mladinska knjiga v najbolj prestižni in poslovno zanimivi »ameriški« dvorani 8, Sanje, Wieser, Drava in Študentska založba, slednja kot že lep čas v sodelovanju z zagrebško založbo Faktura pod skupnim imenom Read Central – dobra literatura iz srednje Evrope.

Letošnji sejem se je sicer začel z velikim optimizmom, ki ga je navdihnilo živahno predsejemsko trgovanje z naslovi. Opazovalci komentirajo, da se je globalna založniška panoga očitno izvila iz krize, vdor digitalnega založništva pa analognemu ni škodil: na tako imenovanem založniškem zajtrku je predstavnik spletne knjigarne in založbe Amazon Russ Grandinetti v predavanju o spletni prodaji knjig pokazal impresivne tabele, na katerih je videti, da spletna prodaja tiskanih in elektronskih naslovov zadnja tri leta strmo narašča.

ZDA in Velika Britanija sta v tem pogledu sicer svet zase: v ZDA je spletna prodaja lani dosegla 47 odstotkov, v Veliki Britaniji 37 odstotkov. Kanibalizacije ni videti, je opozoril Grandinetti, na več primerih je pokazal, da je prodaja e-knjige pri istem naslovu celo za 35 odstotkov dvignila tudi prodajo tiskane različice.

Še posebej je dvig prodaje viden pri e-knjigah v angleščini in prodanih v neangleško govorečih področjih, podatki pa kažejo, da je globalna razširjenost Amazonovega bralnika kindle delovala tudi v drugo smer in spodbudila veliko povpraševanje po tujih knjigah v angleško govorečem svetu.