M. Vo., kultura
Po dvajsetih letih je pri Cankarjevi založbi izšel ponatis knjige Podobe Valvasorjeve Ljubljane. Besedilo je napisal arhitekt Leon L. Jerovec, za likovno podobo pa je v veliki meri poskrbel danes že pokojni akademski slikar Milan Batista, ki mu je knjiga posvečena. Izdaja pred dvema desetletjema, ki naj bi bila posvečena tristoletnici izida Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, je izšla še v angleščini, nemščini in italijanščini, zadnja je slovensko-angleška.
Koncept knjige je zanimiv: Valvasorjev opis neke »točke« v mestu je bilo Jerovcu izhodišče za sodobnejši in širši zapis o njej, Batista pa je to upodobil v obliki risb, skic ali slik (seveda je objavljenega tudi več starejšega slikovnega gradiva). Tako nas avtorja popeljeta »po oživ-ljenih poteh« Ljubljane 17. stoletja, kakor jo je speljal Valvasor, rojeni Ljubljančan, ki jo je tudi prikazoval v lepi luči. (Navdušen je bil na primer nad deželno Turjaško palačo: »Sicer je le trinadstropna, vendar tako prostorno in koristno zidana, da more z lahkoto sprejeti tri knežje dvore pod streho. Pri vstopu moraš občudovati na vzvišenem prostoru vrt s pomarančami in citronami. Dalje najdeš tu imenitno knjižnico; ker je tako založena s knjigami, so jo morali povečati in napraviti prizidek...«).
Matjaž Kmecl v uvodu celo pravi, da sta avtorja opravila to, česar Valvasor ni utegnil ali se mu je zdelo manj pomembno: »od blizu sta izrisala in ubesedila vrsto najimenitnejših mestnih zgradb in pogledov izpred tristo let«.