Pen 2012: Pričevanja o poškodovanem vrednostnem sistemu

Delovni del 44. mednarodnega pisateljskega srečanja Pen na Bledu se je danes na prvi okrogli mizi Preobrazba – nove poti ali zaton zahodne racionalistične civilizacije? začel z debato o človekovih pravicah. Malo presenetljivo, a povsem smiselno prve besede ni dobil pisatelj, ampak zdravnik.

Podpredsednik Slovenskega centra Pen Tone Peršak je k pozdravni besedi najprej povabil predsednika mednarodnega Pena, kanadskega pisatelja Johna Ralstona Saula, potem je opisal okvir prve debate z opažanjem politično-kulturnega vidika, da je za evropsko civilizacijo značilen tip nacionalne države, nastale v interakciji med kapitalom in kulturo. »Danes postaja kultura ovira multinacionalnemu kapitalu, po eni plati jo odriva, po drugi ji poskuša odvzeti vrednost, zato se danes ob teh vprašanjih postavlja vprašanje etosa,« je ugotovil Peršak.

Ravno o tem je govoril uvodni nastop »specialista za etiko«, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jožeta Trontlja.­ Zastavil je namreč besedo za grožnje človeškemu dostojanstvu v našem času in spregovoril o etičnosti družbe, ki da je pomembnejša preizkušnja od preizkušnje demokracije. Dodal je, da jo je mogoče oceniti predvsem po vedenju močnih proti šibkemu posamezniku: »S skrbjo opažamo, da humanistične in etične vrednote zadnje čase ponovno izgubljajo dragoceni ugled in vpliv.« Po dveh desetletjih delovanja v usmerjevalnem odboru za bioetiko sveta Evrope, kjer je imel Trontelj privilegij, da je sodeloval pri izdelavi Konvencije za varstvo človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine, lahko ugotovi: »Ker je dokument zastavil standarde na zapletenem in občutljivem področju, ki presega meje Evrope, je bilo treba doseči visoko stopnjo mednarodnega soglasja med delegacijami več kot štiridesetih držav in deseterice opazovalcev. Sprašujem se, ali bi se to še lahko zgodilo danes, petnajst let pozneje... Utopično je upati, da nas bo znanost potegnila iz krize in nam omogočila življenje v dosedanjem slogu še desetletja... Ali si bomo lahko pomagali z našim vrednostnim sistemom? Morda. Toda opazili bomo, da je precej poškodovan. Etika, ki uveljavlja predvsem koristi posameznika, bo najbrž slaba opora družbi v času krize.«

Civilizacija je v hudi krizi

Profesor dr. Janko Prunk je v nastopu ponudil zgodovinski pregled pojmovanja duhovnega, moralnega in socialnega in ugotovil, da kaže evropska in vsa zahodna civilizacija »ob začetku 21. stoletja znake­ hude krize, ki ni le ekonomska, socialna in politična, ampak tudi moralna«. Po njegovem mnenju bo brez nove javne morale okvir, ki ga dajejo novi zakoni in mednarodni ekonomski dogovori, ostal prazen, vendar se za nove etične vrednote ljudje odločajo sami, tega jim ne more predpisati nobena oblast. Prunk se je na koncu vprašal: »Seveda je najpomembnejše, da bi se pojavilo novo mišljenjsko, etično in socialno gibanje, ki bi zahodno družbo temeljito prenovilo in ji dalo novega duhovnega zagona. Vprašanje je, kje se bo takšno gibanje pojavilo, na kakšnih temeljih, in če bo zbralo dovolj mobilizacijske energije za prodor. Odprto je tudi vprašanje, kdo bodo njegovi nosilci v novo strukturirani ­družbi.«

Predstavnik francoskega centra Pen Sylvestre Clancier je v razpravi o kulturi miru (h kateri lahko s kulturo, ki je mentalno obzorje človeka, prispeva tudi mednarodni Pen) navrgel opazko, da bi morali razum uporabljati bolj razumno, njegov pisateljski kolega Jean-Luc Despax pa je dodal strasten napad na neoliberalistično ideologijo, ki da »ubija idejo novega«. Po njegovem mnenju si lizbonska strategija želi evropsko gospodarstvo, temelječe na znanju, a to je hkrati ekonomija, ki znanje pravzaprav zanemarja, zaničuje razsvetljensko tradicijo, draži šolanje, odpravlja inteligentni sindikalizem in – paradoksalno – kot ekonomija znanja stavi na minimalno usposobljene zaposlene, katerih delo je čim bolj poceni in imajo, kot si pač želi neo-libearlistični stroj, le en refleks – da se prodajajo.

Kapital obvladuje 
evropsko politiko

Jean-Philippe Domecq je spregovoril o kriterijih za presojanje o tem, ali so spremembe napredek ali nazadovanje, tako, da se je ozrl globoko v preteklost, k temeljem krščanstva in njegovemu univerzalizmu. Po njegovih besedah je krščanstvo z ljubeznijo do bližnjega služilo tudi kolonializmu, izkoriščanju: »Danes, ko so človekove pravice univerzalna dobrina, lahko nasprotujemo tistemu, kar nas je osvobodilo. Ista civilizacija, ki je druge pobijala in izkoriščala, slavi in svetuje ljubezen do bližnjega! Zahodu, ki danes ve za vse Druge in predvsem, kaj počnejo, pomagajo informacijske tehnologije, te sicer krepijo njegovo zavedanje, da pa bi imeli eno zavest, se je treba te moči zavedati in vedeti za pozitivno bilanco tega, kar prinaša... Misliti pomeni misliti tudi proti sebi. Svojo protislovnost lahko uporabljamo za napredovanje, a tu sta še dvom in dokazovanje, ne preostane nam drugega, kot še naprej biti zmožni kritizirati sebe.«

Za še en dokaz, da kapital obvladuje evropsko politiko, je poskrbela Elizabeth Csicsery-Rónay, predstavnica madžarskega Pena, ki je evropsko krizo orisala na podlagi madžarske politične in socialne krize in ob popisovanju bruseljskega odnosa do Orbanove vlade načela tudi vprašanje suverenosti držav članic Evropske unije, ki ga dobro ilustrira Orbanovo vprašanje, ali je EU še zveza suverenih držav in ljudi, kakršna je bila na začetku, ali pač unija trga.