Tiskane izdaje
Podpredsednik Slovenskega centra Pen Tone Peršak odločitve pisateljskih kolegov za protestni izstop obžaluje, včeraj pa je znova poudaril, da izključitev Janeza Janše ni bila politično dejanje, ampak so jo sprejeli zaradi njegovih stališč o svobodi izražanja.
Boris A. Novak, nekdanji predsednik Slovenskega centra Pen in zdaj podpredsednik mednarodne pisateljske organizacije: je v izjavi za Delo včeraj zapisal, da sprejem Janeza Janše v Slovenski center Pen ni bil problematičen, saj je pri tem šlo za penovsko solidarnost s človekom, ki je bil leta 1988 v vojaškem zaporu.
»Janez Janša je kršil listino Pen z rasističnimi stališči (o Romih, izbrisanih), o čemer obstaja obilna javna dokumentacija. Kršil je tudi mednarodne vrednote Pen o svobodi izražanja, ko je, denimo, Igorju Koršiču grozil s sodnim pregonom, če ne izda avtorjev pisma DSP mednarodni javnosti. Te grožnje je izrekal s pozicije predsednika vlade. (...) Nedavno je Janša grozil tudi Andreju Deteli, ker se je ta izrekel glede njegovega članstva. Neprijetna okoliščina je ta, da je grožnje pošiljal neposredno na naslove iz mail liste slovenskega Pen.
Svoje članstvo je zlorabil za politične pritiske in grožnje s sodnim pregonom. (...) Delitve na politični osnovi niso dobre. Za to krivim samega Janeza Janšo. Ne razumem, zakaj mu je članstvo Pen pomembno. Zdi se, da mu gre za to, da se bi se v prihodnosti pokazal v vlogi žrtve. Zakaj hoče biti član Pena, če nas je nekatere člane je obtožil, da smo udbovci? Očitno stoji tudi za Reporterjevimi napadi na pisatelje.
Nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev in dolgoletni član Pena Evald Flisar se je včeraj vprašal, »zakaj upravnemu odboru ni prišlo na misel, da bi o tako problematičnih potezah in postopkih moral člane podrobno obveščati, jim poslati v pregled zapisnike uradnih sej, na katerih je sprejemal odločitve v imenu (poudarjam!) celotnega članstva (kar bi moral storiti že po pravilih statuta). Če je po novem slovenski PEN samo njegov upravni odbor, organizacija seveda ni več to, kar je bila in kar bi morala biti. Škoda.«
Član upravnega odbora Pena Ivo Frbežar je svojo izjavo zastavil ostro: »Who the F..k is I. Janez Janša? Slovenski PEN ni IJJ. Za mene je večji problem prodaja Mladinske knige, o čemer ste pisali v Delu včeraj. Tudi o sprenevedanju nekaterih slovenskih 'pisateljev' ne bi govoril. Afero okrog Janše delajo politično opredeljene osebe, ki so prvenstveno apologeti IJJ. Janša je še enkrat dokazal, da zmore predvsem deliti Slovence, tokrat tudi pisatelje, Društvo slovenskih pisateljev in Slovenski center Pen. Namerno – in zlonamerno. Njemu preprosto ni mesta v SCP. Za podrobno razlago je dovolj včerajšnje pismo Mateta Dolenca v Pismih bralcev Dela.«
Vprašanje pisateljem
Jani Virk svari pred prehitrimi reakcijami z ene ali druge strani in sprejemanjem dokončnih odločitev, preden se izčrpajo vse možnosti komunikacije: »Vse skupaj je videti predvsem kot spopad intelektualcev in pesnikov leve in desne provenience, pristašev političnega establišmenta na eni in simpatizerjev ljudskih vstajnikov na drugi strani, (neproduktivna) igra pa poteka v smer samoizločanja in zoževanja, kar je ena zadnjih stvari, ki jih potrebujeta Pen in slovenski prostor.«
»Poglavitni problem,« pravi Dušan Jelinčič, »je, da je bil Janša sploh sprejet v slovenski Pen, ko pa dobro vemo, da je to izrazito umetniška družba, ki izbira svoje člane na podlagi kvalitete njihovega pisanja, sporočilne moči in umetniškega, ponavljam, umetniškega naboja.«
Feri Lainšček pa je svojo izjavo pospremil z mnenjem, da dodatno pojasnjevanje ne bi seglo v ušesa tistih, ki želijo njegovo načelno odločitev na vsak način spolitizirati: » (...) ugotavljam, da bi bil s svojo nadaljnjo člansko prisotnostjo nehote soudeležen v procesu, ki me žalosti in ga seveda tudi ne odobravam.
Mitja Čander je zapisal, da je bila dobrih dvajset let Slovenija »svetla izjema, koder se pisateljska srenja ni razpadla na dve polovici kljub različnim političnim pogledom. Žal se je zdaj zgodilo prav to.«
Pisatelj Dušan Šarotar pa je včeraj dopis namenil kolegom v Društvu slovenskih pisateljev: »(...) cenjeni kolegi in kolegice, na vas se obračam kot stanovski kolega, čeprav so naši pogledi na svet in poetiko v mnogočem različni, pa vendar verjamem, da smo ljudje besede in pisave in zato tudi toliko bolj odgovorni drug do drugega, ne nazadnje in še posebej pa do skupne javnosti, ki pričakuje naše artikulirane odgovore in stališča, če tudi parcialna, torej, skušajmo artikulirati naše stališče, tudi dvome in ugovore vesti, če je treba, v zvezi z dogajanjem v Pen, ki ni samo 'njihova stvar', temveč predvsem tudi naša 'pisateljska in pesniška'.«
