Tiskane izdaje
Od Kopra preko Devina pa po tradiciji nazaj na Kras se bo od 10. do 15. septembra raztezal letošnji 28. mednarodni literarni festival Vilenica, so zapisali na STA. Poleg nagrajenke Olge Tokarczuk, so ključne figure letošnje Vilenice Florjan Lipuš in častna gosta - dva letošnja jubilanta: Boris Pahor in Ludwig Hartinger.
Častnega gosta na Vilenici letos uvajajo prvič. Organizatorji festivala so se odločili, da v goste povabijo pisatelja, ki sta bila skozi vsa leta močno prisotna na festivalu. Pahor, ki je v ponedeljek dopolnil 100 let, po besedah predsednika Društva slovenskih pisateljev Vena Tauferja pooseblja vse tisto, kar Vilenica hoče biti - festival izrazito slovenskih korenin, ki temelji na slovenski literaturi, hkrati pa tej isti literaturi odpira vrata v svet. Hartingerja, ki letos praznuje 60. let, pa bodo gostili kot izjemnega poznavalca svetovne ter srednjeevropske književnosti.
Srečni štipendist
Na današnji novinarski konferenci so naznanili tudi, da štipendijo Srednjeevropske pobude (SEP) v višini 5000 evrov letos prejme ukrajinski avtor Artem Čapaj. Po besedah Namite Subiotto, podpredsednice žirije, ki je odločala o štipendiji, so Čapaja prepoznali kot obetavnega prozaista. Prijavil je projekt, ki osvetljuje pereč problem ekonomske emigracije v zahodni Ukrajini.
Kot vsako leto bo festival spremljalo tudi več publikacij, med njimi je najbolj reprezentativen zbornik festivala. Urednica zbornika Tanja Petrič je izpostavila nadvse uravnotežen izbor festivalskih gostov. Poleg Tokarczukove in Lipuša se bo na festivalu mudilo še 22 osrednjih gostov, med katerimi je natanko 11 avtoric in 11 avtorjev. Avtorjev iz srednje Evrope, ki so v konkurenci za nagrado kristal vilenice, je skupaj 17, med njimi je zaslediti slovenske predstavnike Miriam Drev, Toneta Kuntnerja, Vanjo Pegana, Ano Pepelnik in Katjo Perat.
Iz vseh celin
Na Vilenico bo pripotovalo še pet tujih gostov z drugih celin - Kitajec Zhao Si, irski avtor Alan McMonagle, Američan Brian Henry, Gerry Loose iz Velike Britanije ter Finec Olli Heikkonen. V ospredju festivala bo švicarska književnost, zato je izšla tudi Antologija sodobne švicarske književnosti. V goste so iz Švice, kjer poznajo štiri književnosti - nemško, francosko, italijansko in retoromansko, povabili Ilmo Rakusa, Lukasa Barfussa, Michela Layaza, Pietra De Marchija in Arna Camenischa. Festivalske publikacije zaokroža še izid angleškega prevoda Lipuševega romana Zmote dijaka Tjaža.
Program letošnjega festivala bo zaznamovala tema Navdih meja, na katero se bo navezovala tudi osrednja problemska okrogla miza SEP. Ob okrogli mizi je izšel tudi zbornik, ki vključuje tri eseje ter predstavitev lanske dobitnice vileniške štipendije Ajle Terzić. Z vprašanjem meddisciplinarnih povezav med literaturo, filmom, videom ter drugimi novimi oblikami interaktivnih dinamičnih slik pa se bo ukvarjal 11. mednarodni komparativistični kolokvij.
Dogajanje na Vilenici bodo 10. septembra uvedli predvečeri po vsej Sloveniji, zares pa se bo začelo 11. septembra, ko bodo na slavnostnem odprtju v lapidariju koprskega Pokrajinskega muzeja podelili pisateljsko štipendijo SEP. Festival bo potekal na različnih lokacijah - v Kopru, italijanskem Devinu, po Krasu in v Ljubljani, tradicionalno pa ga bo 15. septembra sklenila podelitev nagrade vilenica za leto 2013, ki jo bo tokrat prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Vilenica je po besedah Milojke Širca iz Kulturnega društva Vilenica domicil v Kopru našla zgolj začasno, v prihodnjih letih pa si bodo prizadevali, da jo vrnejo na Kras. Organizatorji so morali festival iz Lipice v Koper prestaviti zaradi težav z namestitvenimi kapacitetami.
