Tiskane izdaje
Ljubljana – Ilustratorka, ki je obogatila marsikatero otroštvo, in pisatelj, ki je v izgnanstvu premišljeval o slovenstvu. To sta osrednja nagrajenca letošnjega kulturnega praznika.
Slovenci osrednji kulturni dan na enak način praznujejo že dolga desetletja, predvečer pa je tradicionalno namenjen Prešernovim nagradam. S podobami Marlenke Stupice so odraščale generacije Slovencev. V njenem obsežnem slikarskem opusu, ki ga ustvarja dobrih šestdeset let, lahko najdemo vse ključne pravljice, od Grimmovih do Andersenovih, pa tudi dela slovenskih pisateljev, kot so Župančičevi Mehurčki ali Moj dežnik je lahko balon Ele Peroci. »To je priznanje posebni veji likovne umetnosti. Lahko jo razumemo kot slikarstvo v malem formatu in s specifično motiviko,« pravi nagrajenka.
Zorko Simčič ni le avtor verjetno prvega slovenskega modernističnega romana Človek na obeh straneh stene, ki je izšel leta 1957 v Buenos Airesu, slovenskemu bralstvu pa je bil dolga desetletja nedosegljiv. Po vrnitvi v domovino je Simčič s svojo publicistiko postal tudi analitik vseh najpomembnejših moralnih zagat sodobne slovenske družbe in iskalec etično brezhibnih odločitev.
Novi upravni odbor Prešernovega sklada, ki ga od septembra vodi predsednik SAZU dr. Jože Trontelj, je podelil tudi šest nagrad Prešernovega sklada za umetniške dosežke v zadnjih dveh letih, ki jih dobijo glasbeni tandem mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink, prevajalka Marija Javoršek, pesnik Gorazd Kocijančič, baletna plesalka Regina Križaj, režiser Metod Pevec in baritonist Jože Vidic.
Nocojšnjo proslavo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja gledališka režiserka Ivana Djilas, ki je večer naslovila s Kultura osebno. Prireditev želi pokazati, kaj nastane, ko se sreča 25 posebnih ustvarjalk in ustvarjalcev. »Vse v poklon kulturi, nagrajenkam in nagrajencem, ustvarjalkam in ustvarjalcem, najboljšim med nami v letu 2012. To je naš praznik.« Nastopili bodo igralec Boris Cavazza, plesalka Bojana Mišić in glasbeniki.
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke v umetnosti. Doslej je bilo podeljenih 324 glavnih nagrad in 483 nagrad sklada. Pravila podeljevanja so se rahlo spreminjala, od leta 1991 pa vsako leto podelijo največ dve veliki in šest malih nagrad.
Tudi letos so imena nagrajencev ostala skrivnost do praznika, na naslov Prešernovega sklada pa je prišlo 99 predlogov za 73 kandidatov. »Pri nagradah je laže biti pošten kot pravičen,« je o izbiri imen pred tednom dni povedal predsednik upravnega odbora Trontelj. Prešernova nagrada znaša 21.000 evrov, nagrajenci Prešernovega sklada pa prejmejo 7000 evrov v neto znesku.
Lani sta bila osrednja lavreata pesnik Jože Snoj in oblikovalec Matjaž Vipotnik, letošnja glavna nagrajenca pa bosta predstavljena v Sobotni prilogi Dela.
