Tiskane izdaje
Ob pisanju o novi knjigi Brede Smolnikar si je treba nujno dovoliti informativen pogled v preteklost.
Avtorica Pripovedke o Dursumi je namreč tudi avtorica knjige Ko se tam gori olistajo breze, s katero je pred leti nehote dosegla, da se je tukajšnja sodna zalega globoko osramotila in urbi et orbi dokazala ne le to, da je stupidna in zagovedna, ko se poskuša oklepati nesmiselne črke zakona in perfidnosti butastih zakonodajalcev, ampak da tudi literature preprosto ne razume, poleg tega pa ji je v celoti tuja pravilna, razumljiva, nespakedrana slovenščina. Sodstvo, ki producira kretenizme, ker jih pač mora.
V sistem, v katerega je potopljeno in ki omogoča ne prav žlahtno farsičnost, ga je pahnila še bolj kretenska kohorta zakonodajalcev.
Najbrž ponižujoči proces proti knjigi in avtorici ni bil evropski unikum, bil pa je nenavadna, fantastična zgodba o zatiranju svobode izražanja, ki ji je bilo težko verjeti, še manj, da se cenzura in absurdno sodno nasilje, skrito očem javnosti, dogajata sredi sodobne, načelno demokratične Evrope. Da je sodnim nebulozam sledil avtoričin sežig knjig, je bila samo še pika na i, ki je širšo javnost opozorila na nesmiselnost in nemoralnost tega »primera«.
Žarek upanja, da podalpski kraji niso nepopravljivo moralno sfiženi (in da vsaj nekateri pravniški umi vedo za razliko med literarno fikcijo in vsem drugim), je bila razsodba ustavnega sodišča, ki je obžalovanja in upravičenega besa vredni sodbi okrožnega in višjega sodišča na koncu razveljavilo.
V novi knjigi – založnik napoveduje, da je Pripovedka o Dursumi začetek daljšega niza branja »izključno za starejše« – Breda Smolnikar, ki je pred skoraj tremi leti javno oznanila, da bo po pol stoletja prenehala pisati, dokazuje nekaj, kar smo sicer že vedeli, da je energična, natančna, strastna, mojstrska pripovedovalka zgodb, a tokrat kaže še svojo umetnost izbora – pripoved učinkuje izrezana iz daljše, začne se z malo začetnico, sklene se sredi stavka.
Pripovedni lok izriše sočno zgodbo o vsega vajeni in vsega zmožni posameznici, odločni, domiselni, drzni in svojeglavi, nepremagljivi, tako drugačni od večine siceršnjih ženskih likov tukajšnje literature, časovno pa seže od njene mladosti prek časa Pepce in Edvarda Kardelja, udbovcev in njihovega zasledovanja do slovenske osamosvojitvene vojne, ministra Bavčarja, teritorialcev ... no, tako se vsaj zdi, saj v opisano realnost ves čas vdirajo tudi drugačni, težje preverljivi fenomeni, reminiscence in logika fantastike.
Dursumin svet je svet boja dobrega z zlim, intelektualnega in drugačnega merjenja, zelo zelo zaresen in hkrati ves tudi zapreden v nekakšno sanjskost, iz katere se protagonistka svetli kot mitska figura. Takih zgodb ni veliko.
Kdor bo za to knjigo odštel sicer ekscentrično preveč denarjev, bo zadovoljen.
