Tiskane izdaje
Ljubljana – Svetovalno podjetje nekdanjega tiskovnega predstavnika frankfurtskega knjižnega sejma Rüdigerja Wischenbarta RWCC od lanskega leta objavlja preglede globalne pokrajine elektronskega založništva, zasnovane na sveže zbranih podatkih. Pregledali smo predpoletno poročilo 2014.
The Global eBook Report, kot je pregled naslovljen, je skupina Wischenbartovih sodelavcev prvič pripravila jeseni 2011 za konferenco Orodja spremembe, za zadnjega je porabila podatke iz različnih virov in zajela čas do marca letos.
Poročilo opozarja, da se tako na klasičnem knjižnem trgu kot na trgu elektronskih knjig še naprej dogajajo spremembe prodajnih kanalov – vse bolj in bolj je branje povezano s spletom, e-knjige spreminjajo celotni ekosistem pisateljev, knjig in branja.
Trg za klasične tiskane knjige se skoraj povsod krči, na nekaterih trgih celo drastično, prodaja knjig v vseh formatih je najbolj živahna na spletu – to je najbolj udarilo po žepu velike verige knjigarn pa tudi veleblagovnice in verige marketov, v katerih so se tiskane knjige zadnje desetletje odlično prodajale.
Najbolj so lahko z razvojem dogodkov zadovoljni pri največjem globalnem prodajalcu knjig: Amazon je največji prodajalec tako klasičnih kot elektronskih knjižnih naslovov.
Polovica Američanov s tablico
Na vodilnem knjižnem trgu, v Združenih državah Amerike, je bila e-knjiga v vzponu vse od leta 2010 do lani, ko se je trend rasti verjetno začasno ustavil; lansko leto je prodaja tiskanih knjig padla za 2,5 odstotka, pri leposlovju za odrasle celo za 11,2 odstotka, prodaja e-knjig, ki so imele več kot 23-odstotni tržni delež, se je dvignila za 3,8 odstotka.
Ena od študij je pokazala, da je zadnje leto vsaj eno knjigo prebralo 76 odstotkov odraslih bralcev – velika večina bere tiskane knjige in e-knjige, tablični računalnik premore polovica odraslih Američanov, 32 odstotkov pa je navdušenih nad bralniki, največkrat nad Amazonovim Kindlom. Sedeminšestdeset odstotkov kupcev e-knjig se je lani preskrbovalo – kje drugje kot – v spletni knjigarni Amazon.com.
Podobno je na britanskem knjižnem trgu: po podatkih tamkajšnje zveze založnikov je med letoma 2011 in 2012 prodaja tiskanih knjig sicer padla za en odstotek, odlična prodaja e-knjig, ki je obsegala kar 69 odstotkov vseh prodanih knjig, pa je skupne prihodke od prodaje zasidrala pri obetajočih štirih odstotkih. BBC je pred kratkim poročala, da bo prodaja elektronskih knjig do leta 2018 v Veliki Britaniji presegla prodajo tiskanih – to je v enem od zadnjih poročil ugotavljalo podjetje PricewaterhouseCoopers.
V prihodnjih štirih letih je po ocenah PwC mogoče pričakovati za tretjino manjšo prodajo tiskanih knjig in za dve tretjini višji zaslužek od prodaje e-knjig, kar petdeset odstotkov prebivalstva pa bo premoglo bralnik ali tablični računalnik (na britanskem trgu pri bralnih napravah vladata dve, 47,6 odstotka bralcev ima Amazonov Kindle, 43,6 odstotka pa eno od različic Applovega iPada). Ustanovitelj verige knjigarn Waterstones Tim Waterstone se, kot je poročala BBC, s takimi napovedmi ne strinja in napoveduje, da bo »digitalna revolucija« kmalu v zatonu.
162 novih slovenskih e-knjig
Opis slovenskega stanja dr. Miha Kovač začenja z oceno, da je slovensko založništvo »težko« med 80 in sto milijoni evrov, zdaj ponuja okrog tisoč e-naslovov (za primerjavo: ZDA: 1,7 milijona del, 23-odstotni tržni delež e-knjig; Velika Britanija: 1,75, 25 odstotka; Nemčija: 200.000, 10 odstotkov; Francija: 126.000, 2,7 odstotka; Španija: 30.000-50.000, 3-5 odstotka; Italija: 71.200, Švedska: 4800, 1 odstotek; Danska: 13.000, 1–2 odstotka; Norveška: 3500; Nizozemska: 30.000, 4,7 odstotka; Poljska: 25-30.000; Litva: 1000, 1 odstotek; Bolgarija: 1500, 0,2 odstotka; Češka: 9000, 0,8 odstotka; Madžarska: 5-6000, 1 odstotka; Romunija: 1500-1800; Rusija: 80-100.000, 1 odstotek; Brazilija: 25.000; Kitajska: 11.100).
Po ocenah so knjige v angleščini okrog petnajst odstotkov slovenskega knjižnega trga (pri elektronskih izdajah je ta odstotek najverjetneje precej višji). Lani sta začeli delovati dve »distribucijski platformi« za e-knjige, slovensko založništvo »težko« med 80 in sto milijoni evrov, zdaj ponuja okrog tisoč e-naslovov Študentske založbe, zdaj Beletrine, in e-Emka Mladinske knjige. Biblos je v sodelovanju s slovenskimi javnimi knjižnicami omogočil izposojo elektronskih naslovov in kmalu se je lahko pohvalil z več kot 7000 registriranimi uporabniki. Od lani jeseni je knjige na Biblosu mogoče tudi kupiti.
Do končne redakcije poročila je bilo razvidno, da se je v prvih devetih mesecih leta 2013 prodaja slovenskih e-knjig v primerjavi z letom 2012 povečala za več kot tristo odstotkov, število dosegljivih naslovov pa se je podvojilo. Kljub temu prodaja e-knjig dosega manj kot odstotek celotnega knjižnega trga. Domnevati je mogoče, da slovenski bralci za branje e-knjig največ uporabljajo tablične računalnike in pametne telefone.
Po zadnjih podatkih založbe Beletrina je v elektronski obliki dostopnih 350 knjižnih naslovov iz vseh zbirk, na servisu Biblos za izposojo in prodajo e-knjig pa je zdaj skupaj dostopnih 1300 naslovov, od septembra zagotovo še dodatnih 300.
Mladinska knjiga v svoji e-knjigarni zdaj prav tako ponuja 350 e-knjig, od tega 281 naslovov Mladinske knjige in Cankarjeve založbe.
Da bo e-knjig več, je z javnim razpisom za sofinanciranje projektov na področju elektronskega založništva za leto 2014 poskrbela Javna agencija za knjigo: cilj razpisa z okvirno vrednostjo 15.000 evrov je bila izdelava kakovostnih elektronskih knjig v slovenskem jeziku, vsi financirani projekti morajo biti javno dostopni najpozneje do 31. decembra.
Objavljeni rezultati kažejo, da si slovenski bralci do konca leta lahko obetajo 162 novih elektronskih naslovov: izdale jih bodo založbe ZRC SAZU (14), DZS (8), Beletrina (27), Založba Goga (20), Cankarjeva založba (12), Mladinska knjiga založba (10), LUD Literatura (14), Zavod za založniško in kulturno dejavnost Litera (8), Založba Sanje (24), Društvo Svetopisemska družba Slovenije (17) in Didakta (8).
Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji lansko leto izšlo 5084 naslovov knjig in brošur, 767 ali 13,1 odstotka manj kot leto prej. Od tega je bilo 69 odstotkov izvirnih del in 31 odstotkov prevodov, po vrsti izdaje pa 85 odstotkov prvih izdaj in 15 odstotkov ponatisov.
Med izdanimi naslovi je bilo leposlovja 1189 naslovov, to je 239 manj kot leta 2012. Od skupne vsote je 583 izvirnih slovenskih del, malce več, 606 naslovov, pa prevodov. Po zvrsteh je med leposlovnimi deli izšlo največ romanov (46 odstotkov), enako, s po 20 odstotki, sta bili zastopani kratka proza in poezija (tu so bila upoštevana tudi dela za otroke).
