Tiskane izdaje
»Trdiva, da so derivati vdihnili življenje večini tistega, kar smo prej lahko razumeli samo skozi abstraktne predstave o kapitalu,« v uvodu pojasnita avtorja, ki sta se v svoji analizi lotila dveh problemskih sklopov: kako novi finančni instrumenti, predvsem finančni derivati brez lastne vrednosti, kot so delnice, obveznice, valutna razmerja ipd., ki stavijo na tveganje lastništva, kjer se pričakujejo cenovna nihanja, povzročijo, da je kapital preglednejši in bolj odprt za nadzor nad finančnimi trgi, s čimer se povečuje konkurenčni boj.
Na ta vsebinski sklop se navezuje drugo vprašanje: kako ti instrumenti brez lastne vrednosti povečujejo pritisk na delavski razred. Konkurenčnost kapitala namreč pomeni, da morajo biti delavci, ki ta kapital ustvarjajo, vedno bolj produktivni.
Bryan in Rafferty zastopata tezo, da so derivati blagovni denar oziroma nova oblika denarja, ki je, v nasprotju z zlatom in nanj vezanim papirnatim denarjem, dejansko kapitalistična, saj omogoča koordinacijo in nadzor kompleksnega sistema globalne ekonomije in gospodarstva.
Derivati so »privatni kapitalistični blagovni denar,« ki sicer ne opravlja vseh njegovih funkcij, kot je cirkulacija. Kljub temu pa mu pripisujeta vlogo številnih drugih funkcij, kot je funkcija hranilca vrednosti. Derivati omogočajo delovanje v svetu, kjer ni univerzalne obračunske enote in »zagotavljajo likvidnost v smislu možnosti hitre pretvorbe sredstev iz ene oblike v drugo«.
Recenzenti v tujem tisku priporočajo Kapitalizem z derivati kot obvezno branje za tiste, ki želijo razumeti delovanje sodobnih financ, kapitala in razrednih odnosov. Knjiga je pritegnilo širšo pozornost zaradi izvirne obravnave načinov financiranja v sodobnih kapitalističnih gospodarstvih. Med drugim odpira množico vprašanj, povezanih z marksistično teorijo vrednosti in denarja.
Kot piše avtor spremne besede, je delo pomembno, ker pokaže, da so bili v obdobju vzpostavitve finančnih odnosov med najmočnejšimi industrijskimi državami v 20. stoletju (tako imenovano postbrettonwoodsko obdobje) finančni trgi in finančni instrumenti nujni pogoj za delovanje globalnega kapitalizma.
Delo avstralskih ekonomistov je pomembna analiza, ki uspešno povezuje empirična zgodovinska s teoretskimi dilemami politične ekonomije in razrednimi odnosi. V primerjavi s pogosto nedostopnimi ekonomskimi ekspertizami, ki za širok krog bralcev niso razumljive, je knjiga dovolj poljudna, da lahko služi kot »uvod v finančno ekonomijo za neekonomiste«.
Prevodu je dodana posebej za slovensko izdajo napisana še uvodna beseda, v kateri avtorja dopolnjujeta svojo študijo in razvijeta teze za nadaljnje raziskave, marsikdo pa bo po knjigi posegel tudi zaradi spremne besede avtorja knjige o kapitalizmu v 20. stoletju, filozofa, ekonomista in sodelavca na Delavsko-punkerski univerzi Branka Bembiča.
