Resnica o sestrelitvi helikopterja: osamosvojitelji lažejo

Janez Janša je dobil aplavz za tretjo izdajo Premikov. Ni bil edini: dobila sta ga tudi Draga Potočnjak in Milan Kučan.

sre, 19.06.2013, 18:00

Kaj je bilo doslej znanega o Toniju Mrlaku in sestreljenem helikopterju?

Helikopterski pilot Toni Mrlak je bil že pred začetkom desetdnevne vojne na strani svojega naroda, a je ostal v uniformi JLA in na svojem delovnem mestu. Gotovo se je zavedal nevarnosti tako imenovanega prijateljskega ognja, a je tudi predvideval, da bo lahko tam koristnejši, kot če bi že takoj na začetku fizično prebegnil k teritorialcem. Skupaj s pilotom Jožetom Kalanom in z letalskim tehnikom Bogomirjem Šuštarjem je pripravljal prevoz dveh helikopterjev JLA na slovensko stran. A stvari so se žal zasukale drugače. Teritorialna obramba ga je prvega dne osamosvojitvene vojne, ko je nad ljubljansko Rožno dolino v neoboroženi gazeli prevažal kruh, z Iskrine stolpnice na Trgu republike sestrelila s prenosno protiletalsko raketo ...

Med padle za samostojno Slovenijo je bil uradno uvrščen šele marca 2000, torej skoraj devet let po koncu vojne. Takrat je ministrstvo za obrambo prvič nedvoumno zapisalo, da je »Mrlak, čeprav so ga teritorialci sestrelili v helikopterju JLA, delal za slovensko stran«. Vdova Emilija Mrak je končno dobila uradno potrdilo o njegovi rehabilitaciji, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa je njej in njegovim svojcem »lahko začelo izplačevati družinsko invalidnino« tudi za nazaj in »ob upoštevanju zamudnih obresti«, saj prej brez jasne izjave obrambnega ministrstva, da se je boril za Slovenijo, ni moglo izdati odločbe o izplačevanju.

(zapisal Tomaž Švagelj, 24. 6. 2011)

Predstavitev obsežnega dela Drage Potočnjak Skrito povelje, ki ga je izdala založba Sanje, je v atrij Slovenske akademije znanosti in umetnosti privabila precejšnjo množico; o knjigi so poleg avtorice, ki je vse okoliščine sestrelitve helikopterja JLA, a katerim je upravljal neregistrirani sodelavec slovenske Teritorialne obrambe Anton Mrlak, njen svak, raziskovala tri leta, spregovorili še novinar Matej Šurc, Matevž Krivic, Božo Repe, pilotova vdova Emilija Mrlak, iz publike pa tudi nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan.

Aplavz je Kučan požel za izjavo, da je na predstavitev prišel zato, ker »želi, da se končno razkrije resnica o tem tragičnem dogodku, ki - tako kot nekateri drugi - puščajo madež na veliki slovenski zgodbi o osamosvojitvi.«

Tudi izjavo zgodovinarja Boža Repeta je pospremil aplavz publike: Repe meni, da je zgodba o sestrelitvi helikopterja nad Rožno dolino v Ljubljani »ena temnih, umazanih zgodb vojne za Slovenijo. To zgodbo je bilo treba povedati zaradi drugih, čistih ljudi, ki so v vojni sodelovali. Izdaja te knjige je patriotsko dejanje!«

Draga Potočnjak v knjigi z dokumenti, pričevanji vpletenih in navajanjem drugega gradiva dokazuje, da je bila sestrelitev neoborožene gazele z več vidikov problematično dejanje: sestreljeni helikopter, ki ga je upravljal Anton Mrlak, je bil del vojaške strategije.

Avtorica piše: »Bilo je 27. junija 1991. Na uradni prvi dan vojne za Slovenijo. Helikopter gazela SA 341, serijska št. 664, je nad ljubljansko Rožno dolino izginil v ogromni črni gobi dima. Proglasili so ga za sovražnega, pozneje izvrgli, da se je primerila napaka - mitomanska sla 'ljudi na položajih' je nato zdržema klesala lažno propagando, sprenevedanje in glušeči molk.« O tem klesanju ne more biti dvoma, Draga Potočnjak z dokumenti takratnega predsedstva in sporočilom za javnost dokaže, da so bili Milan Kučan in drugi člani verjetno zavedeni od Republiške koordinacijske skupine, v besedilo pa je nekdo s svojimi interesi vrinil tudi neresnične ugotovitve.

Matej Šurc v spremni besedi piše, da je bila tragična smrt slovenskega rojaka med desetdnevnimi spopadi doslej zavita v neštete tančice skrivnosti: »Uveljavila se je že uradna različica, češ da je šlo za nesrečne okoliščine padca helikopterja, vendar je naša priznana igralka in dramatičarka Draga Potočnjak, sicer Tonijeva svakinja, sestra njegove soproge, dogodek iztrgala iz pozabe in ob tem razkrila njegove povsem drugačne razsežnosti ...«

Šurc še meni, da se zapletena, s številnimi predsodki, frustracijami in prikrivanji prepletena zgodba dotika nas vseh, tudi tistih, ki sestreljenega pilota nismo poznali, živimo pa v samostojni Sloveniji. Zgodba o Toniju Mrlaku je občutljiv presežek znanih črno-belih zgodb o branilcih in agresorjih ter hkrati veliko več kot še en okostnjak iz omare osamosvojitvene vojne.

Božo Repe dodaja, da avtorica osebno zgodbo Tonija Mrlaka in njegovih sorodnikov postavlja »v mnogo širši kontekst zlorab in manipulacij, ki so se dogajale v imenu osamosvojitve: zlorabe oblasti, prisluškovanja in druga nezakonita ravnanja, ki so služila obračunavanju z drugače mislečimi, prodaja orožja, izbris blizu petindvajset tisoč ljudi iz registra stalnega prebivalstva ... Njeno pisanje pa je hkrati tudi pripoved o mukotrpnem večletnem odkrivanju resnice, zgodba o prizadevanjih, da bi prišla do dokumentov, ki bi morali biti javno dostopni, pa niso. Zgodba o sprenevedanjih in lažeh tistih, ki so bili vpleteni. Zgodba o izmikanjih, pa tudi strahu tistih, ki so kaj vedeli. Zgodba o vztrajnem sestavljanju mozaika o temni plati slovenske samosvojitve, ki jo avtorica z dejstvi, a hkrati tudi s pretanjeno umetniško besedo, zna ločiti od dobrih namenov in ciljev ter ravnanja častnih ljudi.«

Povezane novice

Pisatelj Janez Janša se vrača
19. junij ob 18:00
Tretja, dopolnjena izdaja uspešnice Premiki.
Prijavi sovražni govor